4. dan obiska gen. ministra

Sobotno jutro je prineslo slovo z Brezij od koder smo se odpeljali na Tromostovje, kjer je dopoldne potekala seja provincialnega vodstva skupaj z generalnim ministrom br. Michaelom Perryjem in generalnim definitorjem fra Ivanom Sesarjem.

Po kosilu je sledilo spoznavanje delčka naše kulturne dedišče v obliki Plečnikove arhitekture za Bežigradom in v Šiški. Na obeh krajih smo se tudi srečali s tamkajšnjimi brati in se ustavili v bratskem klepetu.

Večer smo začeli na Viču s sv. mašo, ki jo je vodil naš nekdannji provincialni minister in sedanji ljubljanski nadškof metropolit p. Stane Zore (Prisluhnite posnetku sv. maše >>>).

Večerno dogajanje smo nadaljevali s srečanjem v dvorani Antonovega doma na Viču, kjer nam je spregovoril generalni minister in tudi odgovarjal na različna aktualna vprašanja (Prisluhnite posnetku srečanja >>>).

Zadnjo noč obiska je sledil počitek v našem samostanu na Tromostovju.

FOTOgalerija >>>

2 komentarja

  1. …Tudi sinočnji večer na Viču, v župniji svetega Antona Padovanskega, je bil poln predvsem duhovnih darov, bližine ter milosti za vse navzoče…:)!!!
    Z velikim veseljem pa sem danes prebirala še zapise in si pogledala zgovorne fotografije z vseh štirih dni obiska provincialnega ministra br.Michaela Perry-ja v Sloveniji.
    Iskrene čestitke bratom frančiškanom za odlično organizacijo in praktično izvedbo vsega…:)! Obenem pa tudi iskrena hvala za vse, kar ste delili z nami verniki, ker smo smeli in mogli z vami deliti nekaj te zgodbe, za katero verjamem, da ostaja in ostane del nas.
    Menim namreč, da je bil obisk br.Michaela med nami še prav posebno dobrodošel in potreben kot neke vrste vzpodbuda v zaskrbljujočih časih splošne – globalne duhovne in moralne krize. V teh časih je mnogo negotovosti, dvomov, upadanja števila duhovnih in redovnih poklicev in kristjanov tako v Sloveniji kot skoraj v vsej Evropi (česar pa včeraj, v polni cerkvi in dvorani res ni bilo zaznati:)). Tudi v Cerkvi ponekod še posebno upada pogum in zavzetost vernikov, tako med laiki kot med duhovniki občasno in žal vse bolj… prihaja do neke resignacije oziroma brezvoljnosti, brezciljnosti in porasta depresivno naravnanega razpoloženja …
    Da, manjka nam potrditev in utrditev v veri, upanju in ljubezni! Manjka nam veselja, vedrega, pozitivno naravnanega pogleda v prihodnost (kljub oblačnemu nebu) nasmeha in dobre besede, manjkajo nam vzpodbudne, tolažilne misli in besede,občutek medsebojne povezanosti, bližina bratskega objema…Ker živimo v času neke splošne negotovosti, nam pogosto manjka jasnih vizij -kam in kako naprej…A nikakor ni vse tako črno, sploh pa ne izgubljeno, nikakor! Zavedati se moramo, da smo sicer mala čreda, a ljubljeni otroci Nebeškega Očeta! In dobri Bog poskrbi za nas tudi tako, da nam pošilja brate…,kako lepo je bilo včeraj videti in doživeti sproščene in nasmejane obraze, segali smo v že znane in nove dlani…,okušali moč občestvenih vezi :)!

    V svojem pristnem veselju, v modrosti in jasnih načelih, obenem pa tudi s svojo držo preprostosti in dostopnosti, je br.Michael dokaj prepričljiv sodoben naslednik svetega Frančiška…Skozi sicer ne dolgo, a iskreno pričevanje o svojem življenju, ki se ga je živo dotaknila Božja roka in zgled svetega Frančiška Asiškega, se začuti njegovo predano delovanje v služenju bratom po evangeljskih načelih. Seveda ostaja povsem navaden in običajen človek, kot vsi drugi, o sebi v pogovoru pravi, da nima nobenih posebnih darov in zaslug, a je skozi vse to iskreno odprt Božjemu Duhu in omenjenemu sporočilu evangelija, ki mu hoče zvesto in predano služiti kot zadnji, najmanjši služabnik in brat svojim redovnim bratom pa tudi vsakemu človeku, ki ga po Božji volji sreča….
    Najbolj me je prepričal s tem, ko je v času noviciata med brati frančiškani zaprosil, če gre lahko vsaj za teden dni živet med reveže-klošarje, da bi sam na sebi občutil njihovo uboštvo in pomanjkanje in nato z dovoljenjem to tudi storil…Izhaja iz družine z več otroki in da je mogel študirati, si je tudi sam služil kruh kot čistilec javnih stranišč, potem še kot zidar…,a ga je Gospod , kot nekoč davno prej že svetega Frančiška, povabil utrjevat in popravljat stavbo in podobo vesoljnega bratstva in Cerkve.
    Na srce nam je med drugim položil dialoško odprtost do vsakogar, tudi do drugače verujočih in nevernih… in nakazal smer iskanja odgovorov na bistvena vprašanja življenja v pristnem odnosu z Bogom, ki pa je mogoč le takrat, ko smo se sposobni ustaviti, notranje umiriti, se zazreti vase in prisluhniti notranjemu glasu. Poiskati in prepoznati je potrebno tisti najbolj pristni in prvinski stik s seboj in z Bogom…Spustiti Boga v svoje življenje, dovoliti mu, da vstopi, da me nagovori in objame, nato morem v vsej pristnosti posredovati ta objem, ta mir in veselje še naprej….
    Bog me bo najbolj nagovoril, ko se bom preprosto umiril in obstal pred Njim, torej, ko se bom ustavil in izključil v sebi vse nepotrebno in moteče, vse kar me zavaja in zasužnjuje moje življenje, vse odvečno in balastno, kar me odvrača od pozornosti in posluha za sprejemanje in razumevanje Njegove volje. Tako je pogosto storil tudi sveti Frančišek, ko se je umaknil v samoto in tedaj je najrazločneje slišal Božji glas, nato pa se je lahko spet s prerojenim, veselim, svobodnim in odprtim srcem, z novo močjo, daroval sobratom in vsem ostalim…
    Imela sem res srečo, da sem mu mogla zastaviti vprašanje o tem, kaj misli, da bi nam danes sporočil oče Frančišek… pa tudi , da sem nato kasneje imela priložnost in smela še osebno spregovoriti z njim, oboje me je res potrdilo tudi v moji osebni viziji…Odgovor glede tega, kaj bi nam položil na srce sveti Frančišek danes, se navezuje predvsem na zavestno gojenje odnosov povezanosti in ljubezni… do Boga, bližnjega, sebe, Stvarstva, staršev, starih staršev, v družinah, med zakonci, v bratstvih…; odgovor je tudi medsebojni strpnosti in v odpuščanju, ko se resnično zmoremo pristno zazreti drug v drugega in krepiti medsebojne vezi…in objeti vse, kot Bog ne neha objemati nas…
    HVALA, dragi bratje in HVALA še posebno tudi Tebi manjši brat 🙂 br.Michael, ki si nam znova pomagal osvetliti bistvo…, HVALA za vedro bližino bratstva in za mnoge blagoslove, ki so našli pot med nami, MIR in DOBRO!
    Sonja Lomovšek

Komentiraj

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja