PONEDELJEK 15. TEDNA MED LETOM

Mt 10,34-42;11,1

Varuje steze pravice.

Biti pravičen, pošten, iskren, dosleden danes ni ravno moderno. Kako bi bil lahko kdo na tem svetu brez kakšnega “kompromisa” ali dveh sploh uspešen? Do dobrega ja pridemo, če vsak malo popusti …
Kaj pa če bi tvegal dosledno držo, zvestobo sebi. In verjel, da je svet tako urejen, da se bo na koncu dobro izteklo. Da zlo ne more roditi drugega kot zlo in dobro ne drugega kot dobro!

Objavljeno v Duhovna oaza
One comment on “PONEDELJEK 15. TEDNA MED LETOM
  1. Sonja pravi:

    Drži, da je marsikaj na tem svetu že bolno, iztirjeno, izrabljeno, zlorabljeno…pa vendar po drugi strani pa: usmerimo raje pogled v to, kar je dobrega,lepega, pozitivnega…, kar nas more spomniti na Božji navdih, na Njegovo podobo in veličino.
    V to, kar v nas zmore ohranjati tisto prvobitno iskro hrepenenja in življenja po Njegovem načrtu.
    V sodbah bodimo blagi, prepustimo jih raje Bogu, le On sam je namreč popoln in dosleden.
    V odnosu doslednosti do drugega…smo žal lahko zelo pristranski in krivični, lahko nekomu zadamo nepotrebno trpljenje, rano in bolečino. Pravičnost je nekaj povsem drugega od neke na videz vsevedne pravičniške drže. Le Bog v resnici ve……
    Včasih je težko popraviti krivico…, ohraniti odnos…in morda je zame osebno nekaj dobro, za koga drugega pa nasprotno od tega.
    Nekaj, kar je meni biser spoznanja in vrednotenja v življenju, bo morda za drugega pomenilo mojo usodno napako, ki mi je za vedno spremenila in zasukala življenje…
    Merila v ocenah in medosebnih odnosih se pač nekoliko prilagajajo…osebi sami, okoliščinam…Jezus nas svari pred sleherno sodbo in obsojanjem…, da ne bi postali podobni pismoukom in farizejem, da ne bi bili kot ” pobeljeni grobovi”, da ne bi zapadali v skušnjavo, češ da smo kaj boljši od drugih…
    Naj nas ne zgrabi past napuha ali kompleks večvrednosti, če nam gre morda kaj bolje kot drugim…
    Tako ljubezen…kot hudobija se rojevata v srcu, tako nežnost, milina, sočut(en)je kot arogantnost, vzvišenost, krivice in krivične sodbe, pristranost, površnost in ignoranca…pa še marsikaj drugega.

    Gospod danes Te prosim…Naj v svojih presojah in “sodbah” ne storim komurkoli krivice, pomagaj mi ohraniti blago srce, da bom zmogla iskreno odpuščati in prositi za tiste, ki živijo v zmotah ali hočejo meni ali komu drugemu na kak način greniti življenje…Naj me krivice ne zagrenijo in naj ohranjam življenjski optimizem, vero v pravico, resnico, ljubezen, prijateljstvo…, v vse vrednote, ki si jih nekoč zasejal v moje srce. Naj kljub točam, viharjem, nalivom, suši in pripeki…ostanem kot plodna zemlja za Tvojo besedo in odprta za novo življenje, ki skuša tam vzkliti….Naj se zavedam, da si vedno nad vsem…Ti.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*