23. NEDELJA MED LETOM

Rim 13,8

Ne bodite nikomur dolžniki,
razen če gre za medsebojno ljubezen;
kdor namreč ljubi drugega,
je izpolnil postavo.

Posojamo na obresti, terjamo nazaj, imam kar plačam… To je naša tržna logika. Božja ekonomija pa je drugačna. Po človeško sta dva, Božje so trije, ki so odprti za druge. Osebe v Sv. Trojici se dajejo vsaka popolnoma druga drugi. Enako velja za nas v ljubezni. Bog nas ljubi in iz te ljubezni lahko ljubimo druge. Ljubezni se ne da povrniti, v nje smo večni dolžniki.
Gospod uči nas svoje ljubezni.

One comment on “23. NEDELJA MED LETOM
  1. Sonja pravi:

    Gospod pravi tudi, da ni zasluženje v tem, da ljubiš tiste, ki ljubijo tebe…, ampak pričakuje od nas še več. Ljubiti je potrebno predvsem brez pričakovanja, da boš ljubljen nazaj. Torej v ljubezni ni preračunljivosti, ampak je zastonjski dar.
    Seveda pa to nikakor ne pomeni, da bi morali kar vse povprek izpovedovati ljubezenska čustva…Gre za povsem praktično izkazovanje dobrote brez pričakovanja, da bo morda to vzajemno…To pa seveda včasih v kakšnem zahtevnejšem primeru ni lahko in postane lahko resen izziv, saj je potrebno pozabiti nase…in (p)ostati ponižen…!
    Jezus nam pravi tudi: učite se od mene, saj sem krotek in iz srca ponižen…Torej, tudi, ko bi morda najraje zmajali z glavo ali zaškrtali z zobmi…ali celo nekoga morda poslali v neke daljne kraje (od koder naj se ne vrača…),torej tukaj nas šele čaka pravi izziv. Da ne vračamo hudega s hudim, ampak zavestno to prerastemo in z Božjo pomočjo vztrajamo v dobrem…in že to je včasih lahko tisti izraz ljubezni do bližnjega, o kateri govori Jezus, čeprav tega mi seveda ne bi imenovali “ljubezen”, ampak morda strpnost, toleranca, dobronamernost, celo neke vrste odpuščanje ali poskus vsega tega…
    Da, ne vračati slabega s slabim, delati za mir…, priti vsaj malo naproti, poskušati razumeti, ne obsojati in vsaj malo gledati z usmiljenim pogledom Božje ljubezni in odpuščanja…pa če moram iti zato tudi nekoliko preko sebe, svojih lastnih pogledov, sklepov in prepričanj….Če pa res ne gre, se preprosto umakni iz situacije, ne prepuščaj se žalosti in ne kuhaj nestrpnosti, jeze ali maščevalnosti v sebi, prepusti Bogu, On ve…
    Boleče pa zna postati, ko gre za še bolj oseben odnos z nekom…Ko v sebi nekoga ljubiš pa ti ne ta ne vrača več ljubezni ali tega ne zaznaš več in ne občutiš. Kaj potem? Čeprav je težko…, se spet potrudiš za to, da prerasteš svojo bolečino, da ne postaneš zagrenjen in strt…, ampak se naučiš iti naprej, kar ni preprosto. Naučiš se, čeprav neznosno boli, živeti s tem in morda bolj kot prej ljubiti in ceniti sebe. Kajti, če ne znaš na pravilen način imeti rad sebe ( in se umakniti iz samouničevalnih odnosov…), tudi drugih ne boš znal imeti rad in boš namesto ljubezni in “iz ljubezni”, ki to ni, morda tudi nezavedno in nehote sejal le rane….
    Spomni se na to, kaj natanko pravi Jezusova prva in največja med vsemi zapovedmi…

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*