PETEK 33. TEDNA MED LETOM

Mt 14,22-33

Ko so ga učenci videli hoditi po jezeru,
so se vznemirili in rekli: »Prikazen je.«
Od strahu so zavpili.

Jezus, nenehno nas, kakor učence, vzpodbujaš: “Bodite pogumni! Ne bojte se! Jaz sem!” Nenehno svojo besedo tudi podpiraš z znamenji. Zdi se, da ne moremo, da ne bi verovali vate. Toda dovolj je le malo močnejši veter od pričakovanega, dovolj je mala preizkušnja, en sam nekoliko bolj racionalen pomislek znanca, za vremensko občutljive je dovolj že malo nižji pritisk, pa že začne vrtati črv dvoma in se začnemo potapljati.
“Zakaj si podvomil?”
Jezus, odpusti, pomagaj moji neveri. Včasih bolj verjamem v učinek kave kakor vate.

One comment on “PETEK 33. TEDNA MED LETOM
  1. Sonja pravi:

    “Zakaj si podvomil-a?”

    Gospod, toliko slabega in preveč čudnih, žalostnih in bolečih stvari se dogaja… Včasih ljudem, ki jih poznam in srečujem, včasih tudi meni, na svetu vladajo krivice in krize vseh vrst…
    Včasih res ne vem več, komu naj -in komu sploh lahko še verjamem in zaupam…
    Gospod, ta ladja se hoče včasih potopiti v dvomih in brezsmislih vseh vrst.
    Ko Te jaz v neveri, prešibki veri in v navideznem brezupu skušam zatajiti…Te prosim Gospod, da me Ti ne zapustiš! Pomiri viharje življenja, da ta ladjica ne nasede na čeri in se ne potopi, ostani blizu! Ostani z menoj in z nami vsemi. Odpiraj nam oči za pravo resnico in naj prepoznavamo znamenja Tvoje bližine!
    Naj ne zaupam varljivim ljudem in dogodkom bolj ko Tebi samemu!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*