1. ADVENTNA NEDELJA

Mr 13,33-37

Pazíte in bedite, ker ne veste, kdaj pride ta čas!
Tako bo kakor s človekom, ki je zapustil svoj dom in šel na potovanje.
Svojim služabnikom je izročil oblast,
vsakemu svoje opravilo, vratarju pa je naročil, naj bedi.
Bodite torej budni, ker ne veste, kdaj se vrne hišni gospodar
– zvečer, opolnoči, ob petelinjem petju ali ob zori -,
da vas ne najde spečih, če pride nenadoma.
Kar pravim vam, pravim vsem: Bodite budni!

Vsak je dobil svoje opravilo… In kaj sem dobil jaz… in kaj sem dobil prav danes. Gotovo me gospodar ni pustil brez dolžnosti in brez dela. Ali pa sem morda že pozabil? Mislim, da mi ne bi zameril, če bi ga ta hip poklical in ga povprašal, kaj je pravzaprav mislil narediti z menoj oziroma kaj je mislil, da bi moral jaz narediti… Potem pa na delo s pričakovanjem v srcu!

One comment on “1. ADVENTNA NEDELJA
  1. Sonja pravi:

    Delo iz dolžnosti…hja, saj gre, včasih ga opravim malo lažje, drugič, ko sem že utrujena in naveličana pa težje pa saj stisnem zobe…in je vseeno opravljeno! Saj to vsi pričakujejo od mene, tudi od drugih…, tako pač je v življenju. Pomembno je pač, da so neki rezultati, mar ne…?Koga vendar zanima moje počutje ob tem…in res nikogar ne zanimajo moje meje, moji dobri in moji slabi dnevi…, vse dam od sebe (in včasih še več in…kar preveč!)
    A se kdaj pa kdaj vprašam, le komu na čast?
    Pa vseeno storim, če je treba….. Zato mi tudi, če v sebi nimam pravega navdušenja, ne more nihče nič očitati, saj pošteno služim, delam za druge ( in tolikokrat namesto njih).
    Ali pač…?! Mi lahko kdo kaj očita?…Da. V resnici lahko.

    NEKOMU… pa vendarle ni vseeno…, Nekdo pa vendar še bolj kot jaz sama vidi vame, v mojo dušo, v moje srce…Vidi in ve za moj odnos, za moje občutke, pozna moj trud in moje meje, mojo iskrenost ali neiskrenost; preizkuša mojo srčnost, mojo trdnost, mojo zvestobo…Konec koncev tudi mojo razumnost. Po Njegovi volji sem postavljena tja kjer sem in budno spremlja, kako bom ravnala, kaj bom storila, kako se bom odločila in ali bom znala prav “gospodariti” z današnjim in jutrišnjim dnem…in s seboj!!! N E: k o l i k o… dolžnosti in opravljenih del bom “odkljukala” na mojem seznamu, temveč… k a k o in katere bodo storjene res na pravi način…Ne iz gole dolžnosti ali neke “zaslužnosti”… pač pa s srcem, z vestjo in veseljem služenja.
    Uči me pravilnega odnosa, pravilnega razmerja med stvarmi, če ne razumem drugače, me bo na to spomnil s krhkostjo ali celo boleznijo mojega telesa, s krhkostjo moje duše, z ne-srečnostjo in ne-izpolnjenostjo mojega srca….

    In ko to spoznam, da imam… in ker imam… tudi jaz meje, se bom večkrat, sploh kadar se zalotim, da spet nekam storilnostno “furjam”(in na ta način v resnici ne služim prav in dobro ne sebi in ne drugim…pa tudi Bogu ne),…torej takrat, ko se bom tega zavedala, bom sprejela v sebi odločitev, da se ustavim! Tudi jaz moram kdaj v miru napolniti svojo dušo, odžejati in nasititi svoje srce…, se imeti dovolj in na pravi način rada, da bom sploh lahko in v resnici imela rada še koga.

    Svet pa se bo tako ali tako…, z menoj ali brez mene vrtel naprej! In tisto, kar jaz lahko dodam vanj… in obenem tisto, po čemer me bo nekoč vprašal Gospodar, ne bo kljukica na mojem seznamu obveznosti in opravil, v moji storilnosti…pač pa, kar je bilo storjeno v namenu in imenu l(L)jubezni!

    Starejša in zrelejša ko postajam, vse bolj mi to postaja jasno….

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*