<\/a>Fran\u010di\u0161kanski samostan Koper<\/strong>
\ncerkev sv. Ane<\/em>
\nDestradijev trg 10a<\/a>
\nSI-6000 Koper<\/p>\n

tel.: 0590\/ 73 470<\/p>\n

Urnik bogoslu\u017eja:<\/em>
\nNED: 9.00 in 11.00
\nPON: ni sv. ma\u0161e
\nTOR: 20.00
\nSRE-SOB: 19.00<\/p>\n

e-mail:<\/em>
\nkoper@ofm.si<\/a><\/p>\n

Spletne strani:<\/em>
\nKoprski samostan<\/a>
\n\u0160tudentski dom sv. Ana Koper<\/a><\/p>\n

Kratka zgodovina:<\/em>
\nPrisotnost fran\u010di\u0161kanov v Kopru sega v same za\u010detke reda manj\u0161ih bratov (Ordo fratrum minorum \u2013 OFM). Prvi redovniki so pri\u0161li v mesto \u017ee kmalu po smrti ustanovitelja sv. Fran\u010di\u0161ka Asi\u0161kega. Verjetno ga je leta 1229 obiskal sv. Anton Padovanski in tukaj ustanovil prvo skupnost bratov. Doslej znani zapisi omenjajo red \u00bbasi\u0161kega ubo\u017eca\u00ab v Kopru leta 1264, ko je koprski \u0161kof dovolil manj\u0161im bratom, da zgradijo novo cerkev, ker je stara v slabem stanju.<\/p>\n

17. septembra 1492 sta koprski plemi\u010d Antonio Almerigotto in njegova soproga Chiara podarila patru Bernardinu z Raba, provincialnemu vikarju dalmatinske province observantov, zemlji\u0161\u010de za gradnjo nove cerkve in samostana v Kopru. Na zemlji\u0161\u010du, ki sta ga podarila, pa je \u017ee stala manj\u0161a cerkev sv. Marije Magdalene, kjer so bili nastanjeni fran\u010di\u0161kani tretjeredniki, imenovani tudi glagolja\u0161i, znani po slovanskem bogoslu\u017eju. Tretjeredniki so se umaknili k cerkvi sv. Gregorja, ki je bila v severozahodnem predelu mesta. Po vseh zamenjavah in pridobljenih soglasjih so prvotno cerkev in samostan za\u010deli graditi leta 1493 in dokon\u010dali 1513. Od vsega za\u010detka je bil samostan dolo\u010den za vzgojno hi\u0161o (dolga leta je bil tu noviciat dalmatinske province), zato sta bila v njem \u017eiva \u0161tudij teologije in filozofije. Cerkev je bila veliko manj\u0161a od dana\u0161nje. Kak\u0161no desetletje je bila njena zavetnica sv. Marija Angelska, \u0161e pred dokon\u010danjem pa so zavetnika zamenjali, tako da je cerkev sedaj posve\u010dena sv. Ani.<\/p>\n

Samostan je do 1920 pripadal fran\u010di\u0161kanom dalmatinske province sv. Hieronima s sede\u017eem v Zadru. Takrat so ga v skladu z Rapalsko pogodbo prevzeli italijanski fran\u010di\u0161kani bene\u0161ke province. Po drugi svetovni vojni je samostan pripadal zadarski provinci, samostan v Pazinu pa slovenski fran\u010di\u0161kanski provinci sv. Kri\u017ea vse do leta 1953.<\/p>\n

Leto zatem (22. oktobra 1954) je ljudska oblast samostan nacionalizirala in v njem uredila zapore. Fran\u010di\u0161kani so si poiskali zavetje v pomo\u017enih prostorih na drugi strani cerkve, ki so jo smeli \u0161e naprej uporabljati.<\/p>\n

V letih 1955 do 1962 so fran\u010di\u0161kani vodili tudi sedanjo stolno cerkev in \u017eupnijo.<\/p>\n

Po osamosvojitvi Slovenije je provinca vlo\u017eila zahtevo za vrnitev samostana. Z delno odlo\u010dbo o denacionalizaciji iz leta 1997 je bil samostan fran\u010di\u0161kanom vrnjen v last, v posest so ga vzeli leta 2004, ko so se zapori preselili v novo zgradbo.<\/p>\n

Ko je bila stavba izro\u010dena v posest fran\u010di\u0161kanom, so ti leta 2005 pri\u010deli z obnovo samostana. Leta 2008 so zaklju\u010dili prvo fazo obnove samostana, ki je 50 let slu\u017eil kot zapor. V samostanu so sedaj fran\u010di\u0161kani, \u0160tudentski dom Sidro in Sredi\u0161\u010de Rotunda. Samostan s cerkvijo je duhovno-kulturno sredi\u0161\u010de.<\/p>\n