<\/a><\/p>\n

Zgodovina Slovenske fran\u010di\u0161kanske province svetega Kri\u017ea<\/strong><\/p>\n

Na pobudo tedanjega generalnega ministra<\/a> Geralda Eudesa<\/em> je bila leta 1339 ustanovljena bosenska vikarija, ki velja za pramater tudi dana\u0161nji Slovenski fran\u010di\u0161kanski provinci sv. Kri\u017ea<\/em>. Leta 1378 je imela \u017ee 35 samostanov, razdeljenih na sedem kustodij, njeno ozemlje pa se je raztezalo od Bolgarije in Transilvanije do Apulije in Kalabrije v Italiji. Iz te vikarije je v teku stoletij nastalo ve\u010d samostojnih provinc in ena izmed njih je tudi bosensko-hrvatska, iz katere je nastala Slovenska provinca sv. Kri\u017ea.<\/p>\n

Ko so Turki zasedli Bosno, se je leta 1514<\/strong> bosenska vikarija razdelila na dve provinci: Bosno Srebreno<\/em>, ki je obsegala samostane pod tur\u0161ko oblastjo, in Bosno Hrvatsko<\/em>. Ker so Turki vedno pogosteje vpadali v kr\u0161\u010danske de\u017eele, so kmalu uni\u010dili ve\u010dino samostanov, brate pa pobili ali pregnali. Takrat so ustanovili nekaj novih samostanov, nekaj pa so jih dobili od sosednjih provinc (predvsem avstrijske in dalmatinske). Leta 1708 si je provinca privzela ustreznej\u0161e ime Hrvatsko-kranjska provinca sv. Kri\u017ea<\/em>.<\/p>\n

Jo\u017eef II. je leta 1783 hrvatsko-kranjsko provinco razdelil na dve samostojni provinci: hrvatsko-primorsko<\/em> in kranjsko<\/em>. Ker je slednja obsegala le sedem samostanov, ji je cesar leta 1785 za \u0161est let pridru\u017eil ve\u010d samostanov na \u0160tajerskem in Koro\u0161kem in dal provinci ime Provinca sv. Kri\u017ea Notranje Avstrije<\/em>.
\nUstanovitev Ilirije je torej pri\u010dakala provinca s samostani na slovenskem ozemlju in samostanom v Pazinu v Istri. Francoski general Marmont je leta 1810 ustanovil Ilirsko provinco sv. Kri\u017ea<\/em>, ki je obsegala ozemlje prej\u0161nje hrvatsko-kranjske province, kar pa se ni zgodilo, saj se je francoska okupacija Ilirije kmalu kon\u010dala.<\/p>\n

V tem obsegu se je provinca pod imenom “Hrvatsko-kranjska”<\/em> obdr\u017eala do leta 1900, ko je bila 3. junija z dekretom generalnega ministra Alojzija Lauerja<\/em> “Ordine nostro” razdeljena na dve narodni provinci: hrvatsko sv. Cirila in Metoda<\/em> in kranjsko sv. Kri\u017ea<\/em>. Takrat sta se priklju\u010dila kranjski provinci tudi samostana pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah in v Mariboru.<\/p>\n

Ob ustanovitvi leta 1900 je kranjska provinca obsegala naslednje samostane: Ljubljana, Novo mesto, Kamnik, Kostanjevica pri Gorici, Bre\u017eice, Maribor, Nazarje, Pazin v Istri in rezidenci pri Sv. Trojici in na Brezjah. Leta 1900 je provinca prevzela v oskrbo Sveto goro, leta 1907-1908 pozidala cerkev in samostan na Vi\u010du in leta 1910 prevzela \u017eupnijo \u017dabnice z romarskim sveti\u0161\u010dem Sv. Vi\u0161arje. Leta 1914 je bila provinci izro\u010dena \u0161e bo\u017ejepotna cerkev pri Novi \u0160tifti na Dolenjskem.<\/p>\n

Po prvi svetovni vojni je provinca izgubila postojanke na Sveti gori, Kostanjevici, v \u017dabnicah in v Pazinu. 22. julija 1919 si je provinca privzela sedanje ime: Slovenska fran\u010di\u0161kanska provinca sv. Kri\u017ea<\/em>. Goduje na praznik Povi\u0161anja sv. Kri\u017ea<\/em>, 14. septembra.<\/p>\n

Leta 1926 so fran\u010di\u0161kani zgradili cerkev v \u0160i\u0161ki, leta 1930 ustanovili rezidenco na Rocnem pod \u0160marno goro, kjer je bil najprej klerikat za gimnazijce, potem po\u010ditni\u0161ki dom za klerike, tik pred vojno pa je bila tu ustanovljena tiskarna. V letih 1936-1937 je bil v Ljubljani zgrajen serafinski kolegij in nov klerikat, leta 1937 pa je bila ustanovljena tudi postojanka za Be\u017eigradom.<\/p>\n

Med drugo svetovno vojno je provinca izgubila samostan v Bre\u017eicah in rezidenco na Rocnem, z novo dr\u017eavno razmejitvijo pa dobila postojanke na Sveti gori in na Kostanjevici pri Gorici (1947), v Kopru (1953 – kjer so fran\u010di\u0161kani 7 let upravljali tudi stolno \u017eupnijo) in v Strunjanu (1955). Leta 1958 je provinca prevzela \u017eupnijo Dobova (vrnila jo je leta 2007), leta 1979 \u017eupnijo Prosek (tr\u017ea\u0161ka \u0161kofija), ki jo je leta 1990 vrnila, in leta 1986 \u017eupnijo \u017dabnice z bo\u017ejepotno cerkvijo sv. Vi\u0161arje (videmska \u0161kofija), ki ju je vrnila leta 1995.<\/p>\n

Danes ima provinca 13 samostanov in dve podru\u017eni hi\u0161i, v ZDA pa en samostan in dve podru\u017eni hi\u0161i. V lemontskem samostanu ima sede\u017e Slovensko versko sredi\u0161\u010de<\/em>. Bratje vodijo tudi tri slovenska narodna in kulturna sredi\u0161\u010da v Avstraliji (Sydney, Melbourne in Adelaide).<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

500 let province<\/strong><\/a><\/p>\n

Prispevek o fran\u010di\u0161kanih v oddaji Tednik na TVS z dne 24.11.2014 POGLEJ>>><\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Zgodovina Slovenske fran\u010di\u0161kanske province svetega Kri\u017ea Na pobudo tedanjega generalnega ministra Geralda Eudesa je bila leta 1339 ustanovljena bosenska vikarija, ki velja za pramater tudi dana\u0161nji Slovenski fran\u010di\u0161kanski provinci sv. Kri\u017ea. Leta 1378 je imela \u017ee 35 samostanov, razdeljenih na sedem kustodij, njeno ozemlje pa se je raztezalo od Bolgarije in Transilvanije do Apulije in… Preberi ve\u010d »Fran\u010di\u0161kani v SLO<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":2,"comment_status":"open","ping_status":"open","template":"","meta":{"neve_meta_sidebar":"","neve_meta_container":"","neve_meta_enable_content_width":"","neve_meta_content_width":0,"neve_meta_title_alignment":"","neve_meta_author_avatar":"","neve_post_elements_order":"","neve_meta_disable_header":"","neve_meta_disable_footer":"","neve_meta_disable_title":"","footnotes":""},"class_list":["post-187","page","type-page","status-publish","hentry"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/187","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=187"}],"version-history":[{"count":12,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/187\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3390,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/187\/revisions\/3390"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=187"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}