<\/a>Bula pape\u017ea Honorija III. o Vodilu manj\u0161ih bratov<\/em><\/p>\n

\u0160kof Honorij, slu\u017eabnik Bo\u017ejih slu\u017eabnikov. Ljubljenim sinovom, bratu Fran\u010di\u0161ku in drugim bratom iz reda manj\u0161ih bratov, pozdrav in apostolski blagoslov. Apostolski sede\u017e navadno ustre\u017ee pobo\u017enim pro\u0161njam in dobrotno ugodi po\u0161tenim \u017eeljam prosilcev. Va\u0161e pobo\u017ene pro\u0161nje, dragi sinovi v Gospodu, so nas nagnile, da vam tu napisano Vodilo va\u0161ega reda, ki ga je odobril na\u0161 prednik blagega spomina pape\u017e Inocenc, z apostolsko oblastjo potrdimo in s tem pismom sprejmemo v varstvo. To Vodilo je tako:<\/p>\n

I. V imenu Gospodovem se za\u010dne \u017eivljenje manj\u0161ih bratov<\/strong><\/p>\n

Vodilo in \u017eivljenje manj\u0161ih bratov je spolnjevanje svetega evangelija na\u0161ega Gospoda Jezusa Kristusa z \u017eivljenjem v pokor\u0161\u010dini, brez lastnine in v \u010distosti. Brat Fran\u010di\u0161ek obljublja pokor\u0161\u010dino in spo\u0161tovanje gospodu pape\u017eu Honoriju in njegovim zakonito izvoljenim naslednikom ter rimski Cerkvi. Drugi bratje so dol\u017eni ubogati brata Fran\u010di\u0161ka in njegove naslednike.<\/p>\n

II. Tisti, ki \u017eele to \u017eivljenje sprejeti in kako jih je treba sprejemati<\/strong><\/p>\n

Tiste, ki bodo hoteli sprejeti to \u017eivljenje in bodo pri\u0161li k na\u0161im bratom, naj jih po\u0161ljejo k svojim provincialnim ministrom. Samo tem in ne drugim je podeljeno dovoljenje sprejemati brate. Ministri naj jih skrbno izpra\u0161ajo o katoli\u0161ki veri in cerkvenih zakramentih. \u010ce vse to verujejo in ho\u010dejo zvesto izpovedovati in izpolnjevati do konca; in \u010de niso o\u017eenjeni – ali \u010de so, pa so \u017eene \u017ee stopile v samostan, ali jim dale po pooblastilu svojega \u0161kofa dovoljenje, potem ko so \u017ee napravile zaobljubo zdr\u017enosti; in \u010de so \u017eene \u017ee tako v letih, da se ne more zbuditi sum – tedaj naj jim reko besede svetega evangelija (Mt 19,21<\/a>), da gredo, prodajo vse svoje imetje in poskrbe, da bo razdeljeno ubogim. \u010ce tega ne morejo storiti, zadostuje njihova dobra volja. Bratje in njihovi ministri naj se varujejo, da se ne bodo vme\u0161avali v njihove \u010dasne zadeve, da bodo svobodno naredili z njimi, kakor jih bo Gospod navdihnil. \u010ce bi pa vpra\u0161ali za nasvet, jih ministri lahko po\u0161ljejo h kakim bogaboje\u010dim ljudem, da bodo po njihovem nasvetu svoje dobrine razdelili ubogim. Nato naj jim dajo obleko preizku\u0161nje: dve tuniki brez kapuce, pas, hla\u010de in kaparon, ki sega do pasu, razen \u010de se ministrom kdaj ne bo pred Bogom zdelo primernej\u0161e kaj drugega. Po kon\u010danem letu preizku\u0161nje naj jih sprejmejo v pokor\u0161\u010dino, ko obljubijo vedno tako \u017eiveti in spolnjevati Vodilo. Po dolo\u010dbi gospoda pape\u017ea jim nikakor ni dovoljeno izstopiti iz tega reda, kajti po svetem evangeliju \u00bbnih\u010de, kdor roko polo\u017ei na plug in se ozira nazaj, ni pripravljen za Bo\u017eje kraljestvo\u00ab (Lk 9,62<\/a>). Tisti, ki so \u017ee obljubili pokor\u0161\u010dino, naj imajo eno tuniko s kapuco; in \u010de ho\u010dejo, lahko imajo \u0161e drugo brez kapuce. Obuvalo smejo nositi vsi, katerim je potrebno. Vsi bratje naj se preprosto obla\u010dijo. Obleko naj z Bo\u017ejim blagoslovom krpajo z ra\u0161evino in drugimi krpami. Opominjam jih in spodbujam, naj ne prezirajo in obsojajo ljudi, katere vidijo, kako so oble\u010deni v mehka in pisana obla\u010dila in kako u\u017eivajo izbrane jedi in pija\u010de; raj\u0161i naj marve\u010d vsak samega sebe sodi in prezira.<\/p>\n

III. Molitveno bogoslu\u017eje in post; kako naj bratje hodijo po svetu<\/strong><\/p>\n

Kleriki naj opravljajo molitveno bogoslu\u017eje po obredu svete rimske Cerkve razen psalterija, zato bodo lahko imeli brevirje. Laiki pa naj molijo \u0161tiriindvajset o\u010dena\u0161ev za jutranjice, pet za hvalnice; po sedem za prvo, tretjo, \u0161esto in deveto uro, dvanajst za ve\u010dernice in sedem za sklepnice. Molijo naj tudi za rajne. Postijo naj se od praznika vseh svetnikov do bo\u017ei\u010da. Kateri se prostovoljno postijo v svetem \u0161tiridesetdnevnem postu, ki se za\u010dne z Gospodovim razgla\u0161enjem in traja \u0161tirideset dni, ki jih je Gospod posvetil s svojim svetim postom, naj prejmejo blagoslov od Gospoda; tisti pa, ki se no\u010dejo postiti, naj ne bodo k temu prisiljeni. Postijo pa naj se drugih \u0161tirideset dni do velike no\u010di. Ob drugih \u010dasih se niso dol\u017eni postiti razen ob petkih. V \u010dasu o\u010ditne potrebe pa se bratje sploh niso dol\u017eni telesno postiti. Svojim bratom pa svetujem, jih opominjam in spodbujam v Gospodu Jezusu Kristusu, naj se ne prerekajo in prepirajo (prim. 2 Tim 2,14<\/a>), kadar hodijo po svetu, in naj ne sodijo drugih, ampak naj bodo krotki, miroljubni in skromni, blagi in poni\u017eni. Z vsemi naj vljudno govore, kakor se spodobi. Jezditi smejo le, \u010de je nujno potrebno ali v bolezni. V katerokoli hi\u0161o pridejo, naj najprej re\u010dejo: Mir tej hi\u0161i (Lk 10,5<\/a>). In po svetem evangeliju smejo jesti vse jedi, ki se jih prednje postavi (prim. Lk 10,5<\/a>8).<\/p>\n

IV. Bratje naj ne sprejemajo denarja<\/strong><\/p>\n

Vsem bratom odlo\u010dno zapovedujem, naj nikakor ne sami ne po drugi osebi ne sprejemajo denarja in novcev. Za potrebe bolnih bratov in obleko drugih bratov pa naj skrbijo samo ministri in kustosi po duhovnih prijateljih, kakor se jim bo zdelo primerno glede na \u010dase, kraje in mrzle pokrajine. Vedno pa velja, kakor je bilo re\u010deno, naj ne sprejemajo denarja in novcev.<\/p>\n

V. Na\u010din dela<\/strong><\/p>\n

Bratje, ki jim je Gospod dal milost, da lahko delajo, naj delajo zvesto in predano. Delajo naj tako, da se bodo ogibali lenobe, ki je sovra\u017enica du\u0161e, vendar pa da ne bodo uga\u0161ali tistega duha svete molitve in pobo\u017enosti, ki mu morajo slu\u017eiti vse \u010dasne stvari. Kot pla\u010dilo za delo naj sprejemajo za telo potrebne re\u010di zase in za svoje brate, razen denarja in novcev; to pa poni\u017eno, kakor se spodobi Bo\u017ejim slu\u017eabnikom in privr\u017eencem svetega ubo\u0161tva.<\/p>\n

VI. Bratje naj si ni\u010desar ne prila\u0161\u010dajo; nabiranje milo\u0161\u010dine; bolni bratje<\/strong><\/p>\n

Bratje naj si ni\u010desar ne prila\u0161\u010dajo, ne hi\u0161e ne kraja ne druge re\u010di. Kot tujci in popotniki (1 Pt 2,11<\/a>) na tem svetu naj v ubo\u0161tvu in poni\u017enosti slu\u017eijo Gospodu in zaupljivo prosijo za milo\u0161\u010dino. Tega se jim ni treba sramovati, saj je Gospod zaradi nas postal ubog na tem svetu. To je tista vzvi\u0161enost najvi\u0161jega ubo\u0161tva, ki je vas, moje predrage brate, postavilo za dedi\u010de in kralje nebe\u0161kega kraljestva, naredilo uboge v zemeljskih dobrinah, a povzdignilo v krepostih (prim. Jak 2,5<\/a>). To naj bo va\u0161 dele\u017e, ki vodi v de\u017eelo \u017eivih (Ps 141,6<\/a>). Tega se, ljubljeni bratje, povsem dr\u017eite; in zaradi imena na\u0161ega Gospoda Jezusa Kristusa nikoli ne \u017eelite imeti ni\u010d drugega pod nebom. Kjerkoli bratje so in pridejo skupaj, naj bodo doma\u010di med seboj. Brez strahu naj drug drugemu razodevajo svoje potrebe; zakaj \u010de mati hrani in ljubi svojega telesnega sina, koliko bolj mora vsakdo ljubiti in hraniti svojega duhovnega brata. \u010ce kdo izmed njih zboli, mu morajo drugi bratje stre\u010di, kakor bi \u017eeleli, da bi bili sami postre\u017eeni.<\/p>\n

VII. Pokora, ki naj se nalo\u017ei bratom, \u010de gre\u0161ijo<\/strong><\/p>\n

\u010ce bi sovra\u017enik zapeljal katere od bratov, da bi smrtno gre\u0161ili, naj se zaradi grehov, za katere je med brati dolo\u010deno, da se je treba zate\u010di k samim provincialnim ministrom, \u010dim prej in brez odla\u0161anja napotijo k le-tem. \u010ce so ministri duhovniki, naj jim usmiljeno nalo\u017ee pokoro, \u010de pa niso duhovniki, naj poskrbe, da jo bodo nalo\u017eili drugi redovni duhovniki, kakor se jim bo zdelo v Bogu primerneje. Varovati se morajo, da se ne bodo jezili ali vznemirjali zaradi greha kakega brata, ker jeza in nemir ovirata ljubezen v njih samih in v drugih.<\/p>\n

VIII. Volitve generalnega ministra tega bratstva in binko\u0161tni kapitelj<\/strong><\/p>\n

Bratje morajo vedno imeti enega izmed bratov tega reda za generalnega ministra in slu\u017eabnika vsega bratstva. Njemu so dol\u017eni neomajno pokor\u0161\u010dino. V primeru njegove smrti provincialni ministri in kustosi izvolijo naslednika na binko\u0161tnem kapitlju, na katerem se morajo provincialni ministri vselej zbrati tam, kjer dolo\u010di generalni minister; in sicer enkrat v treh letih, lahko pa tudi v dalj\u0161em ali kraj\u0161em razdobju, kakor dolo\u010di omenjeni minister. \u010ce bi kdaj provincialni ministri in kustosi spoznali, da omenjeni minister ni sposoben za slu\u017ebo in splo\u0161no korist bratov, si morajo bratje, ki imajo volilno pravico, v Bo\u017ejem imenu izvoliti drugega za kustosa. Po binko\u0161tnem kapitlju lahko posamezni ministri in kustosi \u0161e isto leto, \u010de ho\u010dejo in se jim zdi primerno, v svojih kustodijah skli\u010dejo enkrat brate na kapitelj.<\/p>\n

IX. Pridigarji<\/strong><\/p>\n

Bratje naj ne pridigajo v \u0161kofiji kakega \u0161kofa, \u010de bi jim to prepovedal. Nih\u010de izmed bratov naj si tudi ne drzne ljudem pridigati, dokler ga generalni minister tega bratstva ne izpra\u0161a in potrdi ter mu dovoli pridigarsko slu\u017ebo. Prav tako opominjam in spodbujam brate, naj bo njihovo govorjenje v pridigah dobro preudarjeno in dostojno, v korist in spodbudo ljudstva, kateremu naj oznanjajo grehe in kreposti, kazen in slavo s kratkimi govori, ker je tudi Gospod na kratko govoril na zemlji (prim. Rim 9,28<\/a>).<\/p>\n

X. Opominjanje in pobolj\u0161evanje bratov<\/strong><\/p>\n

Bratje, ki so ministri in slu\u017eabniki drugih bratov, naj svoje brate obiskujejo in opominjajo ter jih poni\u017eno in z ljubeznijo svare. Ni\u010desar naj jim ne ukazujejo, kar bi bilo v nasprotju z njihovo du\u0161o ali z na\u0161im Vodilom. Bratje, ki so podlo\u017eni, pa naj se zavedajo, da so se zaradi Boga odpovedali lastni volji. Zato jim odlo\u010dno zapovedujem, naj ubogajo svoje predstojnike v vsem, kar so Gospodu obljubili spolnjevati in ni proti vesti in na\u0161emu Vodilu. \u010ce so kje bratje, ki bi vedeli in spoznali, da ne morejo spolnjevati Vodila po duhu, se morajo in morejo obrniti na svoje ministre. Ministri naj jih sprejmejo ljubeznivo in dobrotljivo in naj bodo do njih tako doma\u010di, da bodo (bratje) lahko z njimi govorili in ravnali kot gospodarji s svojimi slu\u017eabniki; zakaj tako mora biti, saj so ministri slu\u017eabniki vseh bratov. Svarim pa in opominjam v Gospodu Jezusu Kristusu, naj se bratje varujejo vsake prevzetnosti, prazne \u010dastihlepnosti, nevo\u0161\u010dljivosti, lakomnosti, skrbi in prizadevanja za ta svet, opravljanja in godrnjanja. Neuki naj se ne trudijo za u\u010denost, ampak naj skrbe, da bodo predvsem hrepeneli po Gospodovem duhu in njegovi sveti dejavnosti, da bodo molili k njemu s \u010distim srcem, da bodo poni\u017eni, potrpe\u017eljivi v preganjanju in bolezni, da bodo ljubili tiste, ki nas preganjajo, sramotijo in obto\u017eujejo, saj Gospod pravi: \u00bbLjubite svoje sovra\u017enike in molite za tiste, ki vas preganjajo in obrekujejo\u00ab (Mt 5,44<\/a>). \u00bbBlagor njim, ki so zaradi pravice preganjani, zakaj njih je nebe\u0161ko kraljestvo\u00ab (Mt 5,10<\/a>). \u00bbKdor pa bo vztrajal do konca, ta bo re\u0161en\u00ab (Mt 10,22<\/a>).<\/p>\n

XI. Bratje naj ne hodijo v \u017eenske samostane<\/strong><\/p>\n

Odlo\u010dno zapovedujem vsem bratom, naj nimajo sumljivih stikov in pogovorov z \u017eenskami in naj ne hodijo v samostane redovnic; tja smejo le tisti, ki jim je apostolski sede\u017e dal posebno dovoljenje. Naj tudi ne bodo botri mo\u0161kim ali \u017eenskam, da ne bi ob tej prilo\u017enosti pri\u0161lo do kakega pohuj\u0161anja med brati ali po bratih.<\/p>\n

XII. Tisti, ki bodo \u0161li med Saracene in druge nevernike<\/strong><\/p>\n

Sleherni izmed bratov, ki bi po Bo\u017ejem navdihu hoteli iti med Saracene in druge nevernike, naj prosijo za dovoljenje svoje provincialne ministre. Ministri pa naj dajo dovoljenje samo tistim, za katere bodo spoznali, da so sposobni za to poslanstvo. Poleg tega pod pokor\u0161\u010dino zapovedujem ministrom, naj prosijo gospoda pape\u017ea za enega od kardinalov svete rimske Cerkve, ki bo to bratstvo vodil, \u0161\u010ditil in opominjal, da bomo vedno pokorni in podlo\u017eni tej sveti Cerkvi ter stanovitni v katoli\u0161ki veri \u017eiveli v ubo\u0161tvu in poni\u017enosti ter po svetem evangeliju na\u0161ega Gospoda Jezusa Kristusa, kar smo trdno obljubili.<\/p>\n

Prav nikomur torej ni dovoljeno te listine, ki smo jo potrdili, kr\u0161iti ali ji drzno nasprotovati. \u010ce bi si pa kdo drznil in poskusil, naj ve, da si bo nakopal jezo vsemogo\u010dnega Boga in njegovih bla\u017eenih apostolov Petra in Pavla. V Lateranu, dne 29. novembra, v osmem letu na\u0161ega pape\u017eevanja (1223).<\/p>\n