Red manj\u0161ih bratov (Ordo Fratrum Minorum<\/em>)<\/strong><\/p>\n

<\/a>Nemirno in razburljivo \u017eivljenje 13. stoletja je mo\u010dno vplivalo tudi na versko \u017eivljenje. V Cerkvi se je pojavila gniloba, zlasti pohlep po bogastvu, razko\u0161ju, po brezskrbnem \u017eivljenju brez \u010duta za duhovno in telesno bedo drugih. Tedaj je \u017eivelo plemstvo v razko\u0161nem sijaju, mogotci so se igrali z ni\u017ejim ljudstvom kakor z ljudmi, ki nimajo nobenih pravic.<\/p>\n

Toda prav v takih razmerah je tedanja \u010dlove\u0161ka dru\u017eba do\u017eivela duhovno prenovo, ki jo moremo primerjati samo \u0161e prerojenju ob nasblanku kr\u0161\u010danstva. Zopet se je za\u010del \u0161iriti duh evangelija, duh ljubezni, ki je krotil izbruhe strasti, sovra\u0161tva in preganjanja; duh resnice, ki je sku\u0161al vse z ljubeznijo pripeljati na pravo pot; duh poni\u017enosti in odpovedi, v katerem so mnogi zametovali posvetno premo\u017eenje.<\/p>\n

Tako tudi ta doba dokazuje, kako se je in kako se mora v vseh \u010dasih Cerkev sama iz sebe duhovno prenavljati. V Cerkvi so vedno zrastle velike svetni\u0161ke osebnosti, ki so jo kakor kvas duhovno prenavljale in pomlajevale. Tak svetni\u0161ki velikan je sveti Fran\u010di\u0161ek Asi\u0161ki<\/strong><\/em>.<\/p>\n

Fran\u010di\u0161kov zgled, njegov pristni evangeljski duh in njegove prepri\u010devalne besede, so nekatere tako prevzele, da so se \u017ee po nekaj dneh odlo\u010dili, da se mu pridru\u017eijo in sprejmejo njegov na\u010din \u017eivljenja. Prvi, ki se mu je pridru\u017eil, je bil bogat in ugleden trgovec iz Assisija, Bernard da Quintavalle. Kmalu se jima je pridru\u017eil tudi pravnik Peter Cattani.<\/p>\n

S tema dvema bratoma je \u0161el Fran\u010di\u0161ek 16. aprila 1209<\/strong><\/em> v asi\u0161ko cerkev sv. Nikolaja, kjer so prosili duhovnika, naj jim trikrat odpre evangeljsko knjigo. Vsakokrat se jim je odprla na mestu, kjer govori o poslanstvu apostolov in njihovem ubo\u0161tvu. Fran\u010di\u0161ek se je ves vesel zahvalil Bogu, ki je v njemu in njegovima bratoma za\u010drtal pot evangeljskega ubo\u0161tva. Obrnil se je k bratoma in jima rekel: “Brata, to je na\u0161e \u017eivljenje in na\u0161e vodilo, kakor tudi vseh tistih, ki ho\u010dejo sblankiti v na\u0161o dru\u017ebo. Pojdita torej in spolnita, kar sta sli\u0161ala.” To je bil dan ustanovitve reda manj\u0161ih bratov.<\/strong><\/em><\/p>\n

<\/a>Od tega dne naprej so bratje \u017eiveli skupaj v duhu evangelija, ki jim ga je Gospod pokazal. \u0160tevilo je kmalu naraslo na dvanajst bratov, ki so se v duhu prave poni\u017enosti imenovali Fratres minores – Manj\u0161i bratje. Naselili so se v celici poleg porciunkulske cerkvice. Tu so se posvetili molitvi, premi\u0161ljevanju, pridiganju in delu. Stregli so gobavcem, ki so bili v bli\u017eini, pomagali ljudem na polju in drugem delu. Za svoje delo niso prejemali denarja, ampak le hrano, ki so jo potrebovali. Ljudje so se jih kmalu navadili, ob\u010dudovali njihovo predanost Bogu, njihovo plemenitost, preprostost in dobro voljo. Leta 1210 je pape\u017e Inocenc III. ustno potrdil Vodilo, ki ga je napisal Fran\u010di\u0161ek. Tako je bil red manj\u0161ih bratov kanoni\u010dno ustanovljen. Fran\u010di\u0161ek je postal vrhovni predstojnik<\/a> novoustanovljenega reda. Bil je tudi posve\u010den v diakona, duhovnik pa ni nikoli postal, ker se je imel za nevrednega te slu\u017ebe.<\/p>\n

Vedno ve\u010d mladih mo\u0161kih je prihajalo, da bi se pridru\u017eili redu. Okoli porciunkulske cerkvice so si postavili ko\u010de iz slame in protja. Fran\u010di\u0161ek je vzgajal in vodil svoje brate z veliko o\u010detovsko ljubeznijo, ni\u010desar jim ni ukazoval, v ni\u010demer jim ni bil najprej sam zgled, bil je strog in dosleden v zahtevah, vendar ni nikoli nikogar \u017ealil. Brate je po\u0161iljal po dva in dva v bli\u017enje in daljne kraje oznanjat Kristusov evangelij spreobrnjenja.<\/p>\n

<\/a>Na pro\u0161njo asi\u0161kega \u0161kofa je Fran\u010di\u0161ek veliko pridigal v asi\u0161ki stolnici. Med \u0161tevilnimi poslu\u0161alci je bilo tudi mlado prikupno dekle Klara iz plemi\u0161ke dru\u017eine v Assisiju. Ob Fran\u010di\u0161kovih govorih jo je vedno mo\u010dneje vznemirjala misel, da bi se tudi ona odpovedala svetu. Posvetovala se je z njim in spoznala, da jo Bog kli\u010de, naj se mu v evangeljskem ubo\u0161tvu popolnoma posveti. Marca leta 1212 je pred oltarjem v porciunkulski cerkvi odlo\u017eila svojo bogato obleko in iz Fran\u010di\u0161kovih rok sprejela spokorno redovno obleko. Pod njegovim vodstvom je pri cerkvici sv. Damijana ustanovila II. red (OSC)<\/a> fran\u010di\u0161kanske dru\u017eine.<\/p>\n

Fran\u010di\u0161kani so prvi med redovi sprejeli v svoj program apostolat med pogani, torej misijone. Manj\u0161i bratje so Kristusovo blagovest oznanjali tudi v Sveti de\u017eeli in v Maroku. Leta 1220 so prvi Fran\u010di\u0161kovi bratje umrli mu\u010deni\u0161ke smrti v Maroku. Tudi Fran\u010di\u0161ek je \u0161el leta 1219 v Sveto de\u017eelo, Sirijo in Egipt, kjer je pogumno sblankil v tur\u0161ki tabor pred sultana Malek-al-Kamila in mu govoril o Kristusu.<\/p>\n

Sredi leta 1220 se je Fran\u010di\u0161ek spet vrnil v Assisi. Vodstvo reda je sedaj prepustil svojima vikarjema bratoma Petru in Eliju, sam pa se je posvetil urejanju discipline in notranjemu \u017eivljenju svoje \u0161tevilne dru\u017eine. S sodelovanjem brata Elija je napisal novoVodilo<\/a> svojega reda, ki ga je pape\u017e Honorij III. potrdil 29. novembra 1223, v osmem letu svojega pape\u017eevanja.<\/p>\n

Fran\u010di\u0161ek je ustanovil tudi III. red (FSR)<\/a>, katerega \u010dlani \u017eivijo doma v svojih dru\u017einah v vsakdanjem \u017eivljenju in dol\u017enostih ter se vsepovsod trudijo, da bi \u017eiveli v evangeljskem duhu.<\/p>\n

Pri svojem apostolskem delu pa so bratje vedno bolj \u010dutili potrebo, da bi se morali v svetem pismu bolj izobraziti. Ustanovili so prvo fran\u010di\u0161kansko bogoslovno \u0161olo v Bologni (1223-1224). Prvi profesor bogoslovja je postal sv. Anton Padovanski. Fran\u010di\u0161kani se lahko pohvalijo z znamenitimi u\u010denjaki, kot so bili Bonaventura (1221-1274), Aleksander Hale\u0161ki (1170-1245), William Ockham (1285-1349), Roger Bacon (okoli 1214-1292), pa tudi Valentin Vodnik (1758-1819) in Stanislav \u0160krabec<\/a> (1844-1918).<\/p>\n

Fran\u010di\u0161kovo duhovnost gojijo predvsem njegovi redovi, ki so \u0161e danes mo\u010dni in \u017eivi. Njegov prvi red je danes razdeljen v tri veje: fran\u010di\u0161kansko – OFM (temnorjav habit), minoritsko – OFMConv<\/a> (\u010drn habit) in kapucinsko – OFMCap<\/a> (rjav habit). \u0160teje okoli 30.000 \u010dlanov; drugi red, klarise, \u0161teje 7.000 \u010dlanic; tretji red – FSR – katerega \u010dlani \u017eive med svetom, pa \u0161teje preko 3.000.000 \u010dlanov.<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Uradno ime fran\u010di\u0161kanov je Ordo fratrum minorum<\/em> – Red manj\u0161ih bratov.<\/p>\n