Kdo je sv. Fran\u010di\u0161ek Asi\u0161ki?<\/strong><\/p>\n

<\/a>Sveti Fran\u010di\u0161ek Asi\u0161ki se je rodil leta 1181\/1182 v mestu Assisiju, v Umbriji v srednji Italiji. Njegov o\u010de je bil bogat in spreten trgovec s suknom Peter Bernardone. Mati Pika Bourlement je bila doma iz Provanse v Franciji. Fran\u010di\u0161ka so krstili za Janeza, a so ga vsi klicali Francesco, Fran\u010di\u0161ek. Prvo izobrazbo je Fran\u010di\u0161ek dobil v \u017eupnijski \u0161oli sv. Jurija. Doma se je nau\u010dil tudi nekaj franco\u0161\u010dine. Okrog sebe je rad zbiral fantovsko dru\u017ebo in razmetaval o\u010detovo bogastvo. Zaradi tega je bil med vrstniki zelo priljubljen.<\/p>\n

Fran\u010di\u0161ek si je zelo \u017eelel, da bi postal vitez. Vite\u0161ko \u010dast in slavo si je hotel pridobiti z juna\u0161tvi v vojnah, ki jih takrat ni manjkalo. V vojni s Peruggio je postal ujetnik. Po enem letu se je z drugimi ujetniki vrnil domov, kjer je kmalu resno zbolel. Vojskovanja mu \u0161e ni bilo dovolj, zato se je udele\u017eil vojne v Apuliji v ju\u017eni Italiji. Na poti pa je imel skrivnostne sanje, ki so spremenile njegovo mi\u0161ljenje. Ves se je posvetil molitvi in premi\u0161ljevanju; vedno bolj je \u010dutil bo\u017ejo pri\u010dujo\u010dnost, ki osre\u010duje. Razmi\u0161ljal je o \u010dlovekovi popolni svobodi, o prostosti v Bogu in ga prosil, naj bi \u017ee enkrat dosegel to pravo notranjo svobodo. Spoznal je, da je pot do tega \u017eivljenja \u017eivljenje po evangeliju in zato se je zavzel za dosledno izpolnjevanje evangelija.
\nNjegovo \u017eivljenje se je zelo spremenilo. Pomagal je ubo\u017enim in bolnim, in njegov o\u010de se je kmalu zbal za svoje bogastvo, ker ga je Fran\u010di\u0161ek tako razdajal, zato je zahteval, da se je moral Fran\u010di\u0161ek javno odpovedati dedi\u0161\u010dini. V navzo\u010dnosti \u0161kofa in me\u0161\u010danov se je leta 1206 (marca ali aprila) na trgu pred asi\u0161ko stolnico odpovedal vsem pravicam do o\u010detove dedi\u0161\u010dine. Slekel je celo obleko in jo vrnil o\u010detu z denarjem vred in rekel: “Do zdaj sem Petra Bernardona klical za o\u010deta, sedaj mu vrnem vse, tudi obleko. Zato ne bom ve\u010d govoril: o\u010de Bernardone, ampak bom po pravici molil: O\u010de na\u0161, ki si v nebesih.”<\/p>\n

<\/a>Ko je Fran\u010di\u0161ek nekega dne molil v napol razpadli in podrti cerkvici sv. Damijana, je sli\u0161al besede: “Fran\u010di\u0161ek, ali ne vidi\u0161, da se moja hi\u0161a podira? Pojdi in jo popravi!” Fran\u010di\u0161ek je te besede narobe razumel in je za\u010del popravljati cerkev. Popravil je tudi cerkev sv. Marije Angelske, imenovano Porciunkula. V njej je ve\u010dkrat molil in tu je spoznal, da ga Bog po\u0161ilja popravljat \u017eivo bo\u017ejo hi\u0161o, Cerkev iz ljudi, ki je v tistem \u010dasu razpadala. Porciunkula je bila takrat last benediktinskega samostana na Monte Subasio. Samostanske predstojnike je prosil, da so jo njemu prepustili v rabo in oskrbo. Tukaj se je Fran\u010di\u0161ek sedaj naselil, stregel pri ma\u0161i, se poglabljal v molitev in premi\u0161ljevanje ter z vso iskrenostjo vedno iskal, kaj je bo\u017eja volja, da bi jo z ljubeznijo izpolnil.<\/p>\n

24. februarja, na god sv. Matija leta 1208 je kakor navadno ministriral pri ma\u0161i v porciunkulski cerkvici. Pri ma\u0161i je duhovnik bral evangelij, kako je Kristus poslal apostole oznanjat evangelij: “Pojdite raj\u0161i k izgubljenim ovcam Izraelove hi\u0161e. Spotoma pa oznanjajte in govorite: ‘Nebe\u0161ko kraljestvo se je pribli\u017ealo.’ Bolnike ozdravljajte, mrtve obujajte, gobave o\u010di\u0161\u010dujte, demone izganjajte. Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte. Ne oskrbujte se ne z zlatom ne s srebrom ne z bakrom v pasovih, ne s popotno torbo ne z dvema suknjama ne s sandali ne s palico, kajti delavec je vreden svoje hrane” (Mt 10,6-10<\/a>). Fran\u010di\u0161ku so bile te besede kot odkritje, saj je doumel njihov pravi pomen in vsebino. Spoznal je pomen ubo\u0161tva v osebnem \u017eivljenju vsakega kristjana, kakor tudi v \u017eivljenju vse Cerkve. Kristusov apostol mora biti ubog, da ga more Bog napolniti s svojo ljubeznijo; biti mora apostol ubo\u0161tva. Hotel je \u017eiveti v ubo\u0161tvu, kot je \u017eivel Kristus in apostoli.<\/p>\n

Po ma\u0161i je \u0161el takoj iz cerkve, odlo\u017eil svojo eremitsko obleko, si oblekel sivorjavo tuniko (haljo) s kapuco iz trde neobdelane volne, kakr\u0161no so takrat nosili najbolj siroma\u0161ni ljudje v njegovem kraju, in se opasal z vrvjo. Poln svetega navdu\u0161enja je \u0161el v \u017eupnijsko cerkev sv. Jurija, kjer je imel svojo prvo pridigo. Govoril je preprosto, a zelo prepri\u010dljivo. Potem je hodil okrog in pridigal povsod, kjer so bili ljudje pripravljeni poslu\u0161ati. Spodbujal jih je k pokori in medsebojni ljubezni. Njegove preproste, iskrene in prisr\u010dne besede so \u0161le ljudem do srca. Imel je srce polno ljubezni, zato je znal vse pomiriti, potola\u017eiti, razveseliti in ohrabriti.<\/p>\n

<\/a>Fran\u010di\u0161ek se je vedno bolj umikal od zunanjega \u017eivljenja in vodstva svojega reda. Avgusta leta 1224, se je, kakor ponavadi, umaknil na goro La Verno, da bi se v samoti \u010dim lep\u0161e pripravil na praznik sv. Mihaela. Na tej gori je imel v skalo izdolbeno celico oziroma kapelico. Tu je bil navadno \u010disto sam, da se je mogel nemoteno posvetiti premi\u0161ljevanju. Na praznik Povi\u0161anja sv. kri\u017ea (14. septembra) je zjutraj molil in z veliko ljubeznijo ter ne\u017enim, globokim so\u010dutjem premi\u0161ljeval trpljenje Kri\u017eanega in ga \u017eelel sodo\u017eivljati. Prikazal se mu je kri\u017eani Kristus. Ko je prikazen za\u010dela izginjati, je bila Fran\u010di\u0161kova du\u0161a polna ljubezni do trpe\u010dega Kristusa, na njegovih rokah, nogah in na desni strani pa so se pojavile Kristusove rane, iz katerih je pozneje ve\u010dkrat tekla kri.<\/p>\n

Konec septembra je pri\u0161el spet v Assisi in tam nadaljeval svoje trpljenje prav do smrti. Vse trpljenje je prena\u0161al juna\u0161ko, zdru\u017een z Bogom. Ko je slutil, da se bli\u017ea konec njegovega zemeljskega \u017eivljenja, je skoraj \u017ee popolnoma slep zapel svojoSon\u010dno pesem (1224-1225).<\/p>\n

Ta pesem je vsebina in odmev Fran\u010di\u0161kovega \u017eivljenja.<\/p>\n

Ko je Fran\u010di\u0161ek zaslutil, da je zdaj smrt \u017ee res prav blizu, je prosil svoje brate, naj ga prenesejo k Porciunkuli, da bi svoje \u017eivljenje sklenil tam, kjer se je naselil s svojimi brati in se ves posvetil Bogu. Od tam je poslal prve misijonarje po svetu, tam so se vsako leto ob binko\u0161tih zbirali njegovi bratje iz vseh krajev. Zve\u010der 3. oktobra leta 1226 so ga na njegovo \u017eeljo prinesli v porciunkulsko cerkvico in ga polo\u017eili na gola tla. Poklical je k sebi vse brate in jih ljube\u010de prosil, naj ljubijo Boga, ostanejo zvesti veri in se natan\u010dno dr\u017eijo ubo\u0161tva. Od njih se je poslovil z besedami: “Zbogom bratje, ostanite v bo\u017ejem strahu, jaz grem k O\u010detu, \u010digar milosti vam priporo\u010dam.” Nato je izdihnil, star komaj 44 let.<\/p>\n

<\/a>Pape\u017e Gregor IX. je 16. julija 1228, dve leti po smrti, razglasil Fran\u010di\u0161ka Asi\u0161kega za svetnika in dolo\u010dil, da se njegov god obhaja 4. oktobra. Na pape\u017eevo \u017eeljo je brat Elija sezidal v Assisiju veli\u010dastno cerkev, posve\u010deno sv. Fran\u010di\u0161ku Asi\u0161kemu. 25. maja 1230 so Fran\u010di\u0161kovo truplo prenesli iz cerkve sv. Jurija v to cerkev.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Kdo je sv. Fran\u010di\u0161ek Asi\u0161ki? Sveti Fran\u010di\u0161ek Asi\u0161ki se je rodil leta 1181\/1182 v mestu Assisiju, v Umbriji v srednji Italiji. Njegov o\u010de je bil bogat in spreten trgovec s suknom Peter Bernardone. Mati Pika Bourlement je bila doma iz Provanse v Franciji. Fran\u010di\u0161ka so krstili za Janeza, a so ga vsi klicali Francesco, Fran\u010di\u0161ek.… Preberi ve\u010d »Sv. Fran\u010di\u0161ek<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":2427,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","template":"","meta":{"neve_meta_sidebar":"","neve_meta_container":"","neve_meta_enable_content_width":"off","neve_meta_content_width":100,"neve_meta_title_alignment":"","neve_meta_author_avatar":"","neve_post_elements_order":"","neve_meta_disable_header":"","neve_meta_disable_footer":"","neve_meta_disable_title":"","footnotes":""},"class_list":["post-225","page","type-page","status-publish","has-post-thumbnail","hentry"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/225","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=225"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/225\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2428,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/225\/revisions\/2428"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/2427"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=225"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}