Razmi\u0161ljanja o sv. Fran\u010di\u0161ku, sv. Klari, svetosti, molitvi in oznanjevanju.<\/em><\/p>\n

FRAN\u010cI\u0160EK<\/strong><\/p>\n

sv. Fran\u010di\u0161ek Asi\u0161kiGospod mi je razodel pozdrav, ki naj ga izrekamo: “Gospod naj ti da svoj mir!”. Tako pravi sv. Fran\u010di\u0161ek Asi\u0161ki v svoji oporoki.<\/p>\n

Mnogi poznate sv. Fran\u010di\u0161ka po pridiganju pticam, po Son\u010dni pesmi, po preprostosti. Sli\u0161ali ste \u017ee pripoved, kako je s svojo kapuco odkupil grlici od nekega fanta in jima vrnil svobodo, kako je umikal de\u017eevnike s cest, da jih ne bi kdo pohodil. Sli\u0161ali ste tudi, kako se je postil 40 dni in da je na koncu posta le pojedel nekaj kruha, da bi ne podlegel napuhnjeni misli, kako je podoben Odre\u0161eniku, da je zadnji dve leti \u017eivljenja nosil rane, kakr\u0161ne je dobil Jezus ob kri\u017eanju. Ta svetnik je po eni strani tako preprost, da se nam zdi za dana\u0161nji \u010das kar malo naiven. Po drugi strani pa tako blizu Bogu, da se nam zdi skoraj nemogo\u010de hoditi po njegovih stopinjah. Ustavimo se torej ob teh nasprotjih, ki jih je Fran\u010di\u0161ek zdru\u017eeval v sebi.<\/p>\n

V Fran\u010di\u0161kovi mladosti skoraj ni bilo zabave, ki bi na njej manjkal. Veliko zabav je tudi sam vodil. Izjavljal je, da ga bo neko\u010d \u010dastil ves svet. Doma je bil v trgovanju in denarju. \u010ceprav je bil o\u010de samo trgovec, je zaradi bogastva prakti\u010dno pripadal vi\u0161ji dru\u017ebeni kasti. Hotel je postati slaven vitez, zato se je udele\u017eeval vojn.<\/p>\n

Kdo se v \u017eivljenju ni sre\u010dal z \u017eeljo po slavi, bogastvu, mo\u010di, da bi bil v sredi\u0161\u010du pozornosti, da bi mu \u017eivljenje potekalo mimo vsakdanjih banalnosti… Nekateri smo se sre\u010dali z \u017eeljami, drugi pa tudi z uresni\u010denjem teh \u017eelja. Fran\u010di\u0161ek pa si ni vsega tega samo \u017eelel, on je vse to imel. Kdo bi se ne trudil vsega tega obdr\u017eati in \u0161e pove\u010devati?<\/p>\n

Nerodno pa je bilo, da je, kot voditelj zabav, imel pravico, da bi nekoga zadol\u017eil, naj zabavo pla\u010da. Zadol\u017eil je sebe in pla\u010dal sam. Nerodno je bilo to, da mu denar ni veliko pomenil, da ni bilo bera\u010da, ki bi od njega ne dobil milo\u0161\u010dine. Ko se je pa to le zgodilo, je Fran\u010di\u0161ek tekel za njim, se mu opravi\u010dil in mu dal mo\u0161njo denarja. Nerodno je bilo to, da je slavni vitez bolan kon\u010dal v ujetni\u0161tvu in tam tola\u017eil brezvoljne, kot bi bil bolni\u0161ki stre\u017enik. Res, nerodno je, \u010de se za\u010dne Bog vme\u0161avati v \u010dlovekovo \u017eivljenje. Ko pa ima Bog prostor v \u010dlovekovem \u017eivljenju, postanejo nerodne stvari nenavadne.<\/p>\n

Nenavadno je to, da je iz veselega voditelja zabav, Fran\u010di\u0161ek postal voditelj tistih, ki \u017eelijo \u017eiveti veselo blagovest, evangelij. Enako nenavadno je, da ga danes vsaj pozna, \u010de \u017ee ne slavi ves svet. Nenavadno je uporabljal trgovske sposobnosti, ko je poslal za odgnanimi roparji svoje brate, naj gredo za njimi, se jim opravi\u010dijo in jim dajo hrano in pija\u010do, ter jih tako pridobil za po\u0161tenje. Nenavadno je, da se nikoli ni odpovedal visokim dru\u017ebenim krogom. Mikala sta ga namre\u010d hoja za Jezusom in svetni\u0161tvo. In temu miku se je tudi prepustil. Nenavadno je, kako je po spreobrnjenju ohranil smisel za vojsko. To, da je med kri\u017earsko vojno pri\u0161el \u017eiv do sultana, da ga je sultan poslu\u0161al in se z njim pogovarjal, ga \u017eivega izpustil, \u010deprav je bil iz kri\u017earskega tabora in ga \u0161e prosil, naj moli zanj, je eno najbolj\u0161ih priporo\u010dil za zavetnika vsaj \u0161e Zdru\u017eenih narodov in zdrave pameti dr\u017eavnih voditeljev.<\/p>\n

Fran\u010di\u0161ek je poln nasprotij. Prav tako sem jih poln jaz. Prav tako vi, ki me zdaj poslu\u0161ate in prav tako jih je polno na\u0161e okolje. Ko je Bog poklical Fran\u010di\u0161ka, ga je poklical skupaj z njegovimi nasprotji. In uporabil je prav ta nasprotja, da je po Fran\u010di\u0161ku podarjal in \u0161e podarja svetu mir. \u010ce je Bog lahko zajel Fran\u010di\u0161ka, zakaj bi ne mogel nas? \u010ce je Bog lahko po Fran\u010di\u0161ku prekvasil, osolil in razsvetlil tisti \u010das, zakaj bi ne mogel tudi na\u0161ega tudi po nas?<\/p>\n

Mogo\u010de samo en namig. Verjamemo, da je Bog vsemogo\u010den, dober in ima rad vsakega \u010dloveka? Fran\u010di\u0161ek je to verjel ter leta in leta molil: “Gospod, kaj \u017eeli\u0161, da storim?” In Gospod mu je pokazal, kaj \u017eeli.<\/p>\n

FRAN\u010cI\u0160EK IN KLARA<\/strong><\/p>\n

sv. Fran\u010di\u0161ek in sv. KlaraKdor je malo do\u017eivel Jezusovo \u017eeljo, da bi ljudem predstavil dobrega Boga, njihovega O\u010deta, ima dve temeljni mo\u017enosti: da govori Bogu o ljudeh in da ljudem govori o Bogu. Govor ljudem o Bogu, dobiva svojo mo\u010d iz govora Bogu o ljudeh. Ne pozabi, da je govoriti Bogu o ljudeh bolj u\u010dinkovito kakor govoriti ljudem o Bogu, pravi p. Silvano Fausti.<\/p>\n

Izgleda, da je Fran\u010di\u0161ek veliko govoril Bogu o ljudeh, kajti njegovo govorjenje o Bogu, je imelo pri ljudeh sadove. Eden takih sade\u017eev, oz. sadika bla\u017eenega o\u010deta Fran\u010di\u0161ka, kot se je sama imenovala, je Klara. Kljub temu, da je Fran\u010di\u0161ke izhajal iz me\u0161\u010danskega dru\u017ebenega sloja, Klara pa iz plemi\u0161kega, kljub temu, da je pomagal Fran\u010di\u0161ek, ob uporu v Assisiju, izgnati njeno dru\u017eino v Perugio, kljub temu, da so Fran\u010di\u0161ek po spreobrnjenju some\u0161\u010dani opazovali z dvomom, je Klara v njem prepoznala dar Duha in mu sledila. Ta dar se je kazal predvsem v eni stvari. Fran\u010di\u0161ek ima Jezusa rad. Vem, da lahko ta beseda zveni izpeto, ampak edina, ki razlo\u017ei, zakaj je Fran\u010di\u0161ek to, kar je. Klara ga imenuje Kristusov ljubitelj in posnemovalec. Za nekoga, ki ga ima\u0161 v srcu, bo\u0161 naredil vse, zanj bi tudi umrl. Fran\u010di\u0161ek je do\u017eivel, da ga ima Bog v srcu, da je zanj umrl. Tako je vse naredil, da bi tudi on imel Boga v svojem srcu, da bi zanj naredil vse…<\/p>\n

Klarino doma\u010de okolje je bilo napolnjeno z ideali: \u010dutenje ljubezni, ki so jo razumeli kot globoko in vseobsegajo\u010do \u017eeljo, da bi bili ljubljeni in da bi ljubili z vsem svojim bitjem. Prisoten je bil duh vite\u0161tva, ki spodbuja juna\u0161tvo in zvestobo gospodarju, oz. ljubljeni osebi tudi za ceno odrekanja sebi. Pri \u017eenah je bila cenjena zgledna skrb za dom in dru\u017eino z vnetim slu\u017eenjem in gospodinjskimi opravili, doma\u010dnost, vljudnost, gostoljubnost, zanimanje za kulturna, dru\u017ebena vpra\u0161anja in veliko usmiljenje do slabotnih in ubogih vseh vrst, branje literature, tudi Svetem pismu, posebej psalmov. Pa tudi prakti\u010dni \u010dut, ki je bil nujen za \u017eensko, ki je morala biti doma in na zunaj gospa. V vzgoji so spodbujali k ob\u010dudovanju in posnemanju velikih ljudi. Tako mo\u0161kih kot \u017eensk. Klara je nosila v sebi te ideale, isto\u010dasno pa se ni izogibala nobenemu delu.<\/p>\n

Vem, to se zdi kot sanje, oz. davna preteklost. Ampak poglejmo si primer. Fran\u010di\u0161ka je Bog poklical iz njegovega \u017eivljenjskega stila in za\u010del je \u017eiveti druga\u010de, zakaj bi bil danes Bog \u0161ibkej\u0161i? Fran\u010di\u0161ek je navdu\u0161il Klaro, da je zapustila doma\u010do varnost in \u017eivela svoj odnos do Boga v ubo\u0161tvu, med sestrami, ki niso bile vse iz plemi\u0161kih dru\u017ein, v molitvi, v skrbi za uboge, v klavzuri. Klara pi\u0161e, da Gospod vse od za\u010detka spreobrnjenja napolni svoje ljubitelje s posebnimi sladkostmi, da bi jim tako pomagal premagati ovire, ki bi poklicane mogle tako prizadeti, da bi jih pripeljale do obupa. Ovire in te\u017eave bodo. Bog pa je ve\u010dji od stvarstva, torej zanj na\u0161e te\u017eave \u0161e te\u017eavice niso. Ko bi le mogli verjeti Bogu!!!<\/p>\n

Rad bi se ustavil \u0161e ob Fran\u010di\u0161kovem in Klarinem prijateljstvu. Kako lahko Mo\u0161ki in \u017eenska \u017eivita prijateljstvo? \u010cisto prijateljstvo. Klara je v Fran\u010di\u0161ku videla mo\u017ea, ki ga je Bog izbral in poklical, da jo prebudi za Kristusa. Fran\u010di\u0161ek je bil prepri\u010dan, da mu je, tako brate kot Klaro in njene sestre, zaupal Gospod. \u010ce verjamemo, da nam je drug drugega zaupal Bog, potem vlada v odnosih spo\u0161tovanje, napor, da bi drugemu omogo\u010dili, da izpolni na\u010drt, ki ga ima Bog z njim. Potem skrbno pazimo, da mo\u0161ki ali \u017eenska ni na\u0161a poljubna lastnina. Potem je pogled na mo\u0161kega ali \u017eensko spomin na Boga, ki gleda vse ljudi z ljube\u010do dobroto. Potem nisem \u017ealosten, da nekoga nimam ali nisem neprestano z njim, ampak sem vesel, da smem biti pri\u010da uresni\u010denja bo\u017ejega odre\u0161enjskega na\u010drta.<\/p>\n

Tri stvari ponavljam. 1.Klarino mladostno \u017eivljenje je lahko vzor in spodbuda za vse mlade, ki i\u0161\u010dejo pravo \u017eivljenjsko usmeritev. Svoj stan in poklic. Pomembno je dobro izkoristiti mladost, ki je edinstveno in neponovljivo bogastvo, in se pripraviti na \u017eivljenje. Pomembno je, da v mno\u017eici glasov prav tihemu Jezusovemu ne re\u010dete ne. Povejte iskreno, da \u0161e niste pripravljeni, da vas je strah, naj pride \u0161e kdaj. In prosite Klaro za pomo\u010d in nasvet. 2. Samo Bog lahko povezuje dva tako razli\u010dna svetova, kot sta mo\u0161ki in \u017eenska. Brez zaupanja in prijateljstva z njim, je zaupanje in prijateljstvo med \u017eensko in mo\u0161kim najmanj te\u017eko. Tudi tu sta lahko Fran\u010di\u0161ek in Klara pomo\u010dnika. 3. V modernem svetu, kjer pravzaprav vladajo ekrani, je Klara zavetnica televizije. Naj pomaga vsem, posebej \u0161e star\u0161em z otroki in mladostnikom, da bomo mi gospodarji teh \u0161katel in ne one na\u0161i.<\/p>\n

SVETOST<\/strong><\/p>\n

Shakespeare je izrekel stavek: biti zrel, to je vse. Kristjan pa zatrjuje: biti svet, to je vse. Zrelost je sad prirojenih darov in \u010dlovekovega dela. In velika stvar je sre\u010dati \u010dloveka, ki je v sebi spravljen, ki ne prizadaja ran, ki je za okolico vir miru.<\/p>\n

Svetost pa je dar. To je bo\u017eji pogled na \u010dloveka, ki ga zajame tako v preteklosti kot v prihodnosti. Ker je to pogled Boga, ki me je ustvaril, vsebuje stvarjenjski na\u010drt. Ve, daje potrebno potrpeti, ker \u0161e nisem do konca ustvarjen. Ker je to pogled Boga, kije zame umrl, je poln ljubezni. \u010clovek verjame, daje ljubljen, samo \u010de nekdo zanj umira. Ker je to pogled vesoljnega Sodnika, je v njem vizija, kak\u0161en bom, ko bom pri Njem v ve\u010dnosti. Zaradi te vizije je ta pogled poln odpu\u0161\u010danja, pripravljenosti za nov za\u010detek.<\/p>\n

Tak pogled redko sre\u010damo pri bli\u017enjih. Tudi sami ga nismo sposobni. Tak pogled ima samo Bog. In \u0161ele, ko se zagledamo vanj, ko se v njem ugledamo lepi in \u010disti, za\u010dnemo verjeti, daje ta pogled resni\u010den, da ga lahko privzamemo tudi mi v svoje o\u010di in srce.<\/p>\n

Eloi Leclerc tako zapi\u0161e pogovor o \u010distosti in svetni\u0161tvu med bratom Fran\u010di\u0161kom in Leonom. Fran\u010di\u0161ek vpra\u0161a Leona: “Brat, ali ve\u0161, kaj je to \u010distost srca?” “To, da si brez napak, ki bi si jih lahko o\u010dital”, je odgovoril Leon brez oklevanja. “Potem razumem tvojo \u017ealost”, je rekel Fran\u010di\u0161ek, “kajti vedno si imamo kaj o\u010ditati.” “Da”, je rekel Leon, “ravno zaradi tega obupujem, da ne bom nikoli pri\u0161el do \u010distosti srca.” “Brat Leon, poslu\u0161aj me”, je povzel Fran\u010di\u0161ek, “ne ukvarjaj se toliko s \u010distostjo svoje du\u0161e. Svoj pogled obrni k Bogu. Ob\u010duduj ga. Zahvaljuj se mu zaradi njega samega. Prav to se pravi imeti \u010disto srce. In ko si potem obrnjen k Bogu, se ne spra\u0161uj ve\u010d, kako si pri njem zapisan. \u017dalost, da nisi popoln, in to, da si gre\u0161nik, je \u0161e vedno \u010dlove\u0161ko \u010dutenje, preve\u010d \u010dlove\u0161ko. Svoj pogled mora\u0161 dvigniti vi\u0161je. Obstaja Bog, neskon\u010dnost Boga in njegov nespremenljivi sijaj. \u010cisto srce je tisto, ki ne neha \u010dastiti \u017eivega in resni\u010dnega Gospoda. Globoko se za\u010dne zanimati samo zanj in seje sredi vse te na\u0161e bede sposobno uglasiti na ve\u010dno nedol\u017enost in ve\u010dno bo\u017eje veselje. Tako srce je hkrati brez vsega in napolnjeno. Zadostuje mu, daje Bog Bog. Prav v tem najde ves svoj mir, vse svoje veselje. In Bog sam je tedaj vsa njegova svetost. “Vendar Bog zahteva na\u0161e prizadevanje in zvestobo”, je pripomnil Leon. “Seveda”, je odgovoril Fran\u010di\u0161ek, “toda svetost ni izpolnitev samega sebe, niti popolnost, ki bi si jo sami sebi pripisovali. Svetost je najprej praznina, ki jo odkrijemo, si jo priznamo, jo sprejmemo – in jo pride Bog napolnit v tak\u0161ni meri, v kakr\u0161ni se odpremo njegovi polnosti. \u010ce sprejmemo svoj ni\u010d, postane ta odprt prostor, kjer lahko Bog \u0161e ustvarja. On je Gospod, Edini, edini Sveti. Toda ubogega prime za roko, ga potegne iz njegovega blata in ga posadi med prince svojega ljudstva, da bi videl njegovo slavo. Bog tedaj postane nebesna modrina njegove du\u0161e. Premi\u0161ljevati Bo\u017ejo slavo, brat Leon, odkrivati, da je Bog BOG, ve\u010dni Bog, preko vsega kar smo in bi lahko bili, se v polnosti razveseljevati nad tem, kar on je, biti zamaknjen pred njegovo ve\u010dno mladostjo in se mu zahvaljevati zaradi njega samega, zaradi njegovega zvestega usmiljenja, taka je najgloblja zahteva te ljubezni, ki je Gospodov duh ne neha raz\u0161irjati v na\u0161ih srcih. To se pravi imeti \u010disto srce. Toda te \u010distosti si ne pridobimo s silo svojih rok in naprezanjem.” “Kako se to naredi?”, je vpra\u0161al Leon. “Preprosto ne obdr\u017eati ni\u010desar svojega. Pomesti vse. Tudi ostri ob\u010dutek na\u0161e bede. Sprejeti, da si ubog. Odpovedati se vsemu, kar te\u017ei, tudi bremenom svojih napak. Ne videti ni\u010desar drugega kako Gospodovo slavo in se prepustiti njegovemu obsevanju. Bog je, to zado\u0161\u010da. Srce tedaj postane lahko. Je samo v sebi kakor \u0161krjan\u010dek, prevzet od prostora in nebesne modrine. Zapustilo je vsako skrb, vsak nemir. Njegova \u017eelja po polnosti se je spremenila v preprosto in \u010disto voljo Boga.”<\/p>\n

Ne bojmo se, da smemo pred Boga \u0161ele takrat, ko smo popolni, lepi. Za take stvari prirejajo lepotna tekmovanja. Pred Boga smemo vedno. \u0160e najbolj takrat, ko nas te\u017ei gre\u0161nost, ob\u010dutek bede, nesposobnosti. Kdor daruje Bogu svojo majhnost, prejema njegovo veli\u010dastvo, kdor mu daruje svojo hvale\u017enost, prejema v zameno veselje, kdor mu daruje svojo gre\u0161nost, prejema svetost.<\/p>\n

FRAN\u010cI\u0160KOVA MOLITEV<\/strong><\/p>\n

“Fran\u010di\u0161ek ni bil ve\u010d \u010dlovek, ki moli, ampak je ves postal molitev,” pi\u0161e njegov \u017eivljenjepisec Toma\u017e \u010celano. Fran\u010di\u0161ek sam pa pi\u0161e o molitvi tako: “Blagor \u010distim v srcu, zakaj ti bodo Boga gledali. Zares \u010disti v srcu so tisti, ki prezirajo svetno in te\u017eijo po nebe\u0161kem ter nikoli ne prenehajo s \u010distim srcem in \u010disto du\u0161o moliti Boga, ter zreti vanj” (Fopom 16) “Bo\u017eji slu\u017eabniki naj vedno molijo ali kaj dobrega delajo” (1 FVod 7,13) “Naj molijo k Njemu s \u010distim srcem, da bodo poni\u017eni, potrpe\u017eljivi v preganjanju in bolezni, da bodo ljubili tiste, ki nas preganjajo… ” (2 FVod 10,11-12).<\/p>\n

Zato: Molite s \u010distim srcem! \u010ce bo v srcu samozadostnost, bo va\u0161a molitev samohvala ali opravi\u010devanje napak. \u010ce bo v srcu \u017ealost, bo va\u0161a molitev tarnanje, o\u010ditanje. \u010ce bo v srcu razposajenost, bo va\u0161a molitev omalova\u017eujo\u010da. \u010ce bo v srcu skrb, bo va\u0161a molitev prosja\u010denje. \u010ce bo v srcu gorje, bo va\u0161a molitev klic k ma\u0161\u010devanju. \u010ce bo v srcu strah, bo va\u0161a molitev trepetanje. \u010ce bo v srcu nezadovoljstvo, bo va\u0161a molitev obsojanje. \u010ce bo v srcu lenoba, sploh ne boste molili. \u010ce bo v srcu greh, bo molitev zmanj\u0161evanje lastne odgovornosti ali obsojanje drugih, da bi se va\u0161 greh zdel manj\u0161i.<\/p>\n

Molite s \u010distim srcem! \u010ce srce ne bo \u010disto, ne boste mogli ljubiti bo\u017eje besede. Bog s svojo besedo spodbuja, opominja, vabi. “Glej, stojim pred vrati in trkam. \u010ce kdo sli\u0161i moj glas in odpre vrata, bom stopil k njemu in ve\u010derjal z njim, on pa z menoj” (Raz 3,20<\/a>) Ker pa je ta beseda svetla in \u010dista, se ob njej takoj razodenejo umazanije, nepopolnost, zasvojenost. In \u010de je srce tega polno, tudi beseda (trkanje) Ljube\u010dega \u010dloveka preseda in ni se te\u017eko zakrkniti. Z zamazanim srcem ne razumete in ne sprejemate Ljubezni, ampak jo imate za te\u017eenje. Vendar se tako modrost kot veselje \u010dloveka za\u010dneta pri spoznanju in priznanju njegove resni\u010dnosti ter izro\u010danju te resni\u010dnosti Bogu. Kajti samo On se nikoli ne zmrduje nad nami, pa \u010de se sami. Samo on lahko vedno shaja z na\u0161imi slabostmi in jih tudi ozdravlja. \u010ce vam je bo\u017eja beseda v opomin ali pa vas \u0161e dolgo\u010dasi, se prav tu lahko za\u010dne va\u0161e iskanje prijateljstva z Bogom. Kajti “Bog je vedno in povsod blizu \u010dloveku. Kli\u010de ga in mu pomaga, da bi Ga iskal; spoznaval in ljubil z vsemi svojimi. mo\u010dmi” (KKC 1). Kli\u010de ga tudi v dolgo\u010dasju, naveli\u010danosti, jezi.<\/p>\n

Molite s \u010distim srcem! \u010ce srce ne bo \u010disto, ne boste mogli ljubiti Cerkve, njene molitve in evharistije. Greh, strah in zaprtost vase bodo zastirali pogled na resni\u010dno in oznanjeno dejstvo, da “Bog sklicuje ljudi, ki jih je greh razkropil, po svojem Sinu, v edinost svoje dru\u017eine, Cerkve, da v Svetem Duhu postanejo njegovi posinovljeni otroci in torej dedi\u010di njegovega bla\u017eenega \u017eivljenja” (KKC 1).<\/p>\n

Molite s \u010distim srcem! \u010ce srce ne bo \u010disto, ne boste mogli imeti radi stvarstva. Fran\u010di\u0161ek je stvarstvu govoril tako kot \u010dloveku. Imel je \u010disto srce. Videl je stvari kot jih vidi Bog. Zato ob skrbi za ekologijo prosite, naj vam Bog da novo srce. Skupaj z njim vam bo dal tudi voljo do znanja, modrost, ter \u010dut kako spo\u0161tovati in varovati naravo ter v njej odkrivati in z njo slaviti dobrega Stvarnika.<\/p>\n

Molite s \u010distim srcem! Za Fran\u010di\u0161ka je pomembno prav moliti. V tem je vse \u010dlovekovo \u017eivljenje. Za\u010dne se z: blagor \u010distim v srcu, ti bodo Boga gledali. Ko je v srcu greh, niste \u010disti, ne morete prav videti. Ne morete videti v bli\u017enjem brata, sestre, ker ne vidite Boga O\u010deta. \u010ce ni pogleda \u010distega srca, ohranjate v zlu tiste, ki bi jih morali s \u010distim pogledom dvigati iz zla. Zlo pove\u010da mo\u010d zla. Zato: blagor \u010distim v srcu…<\/p>\n

Ljubite Gospoda, svojega Boga z vsem srcem, vso du\u0161o, vsem mi\u0161ljenjem in vso mo\u010djo! Obra\u010dajte svojo pozornostjo k Njemu, ko ste doma, ko hodite po svojih poteh, ko delate, ko se odpravljate k po\u010ditku ali ko vstajate. Gospodje va\u0161 varuh in zavetnik. Ne izogibajte se njegovemu varstvu. Vedno i\u0161\u010dite njegovo bli\u017eino. “Molite! Molitev vas odprla Duhu, ki zdravi rane, preustvarja \u010dloveka in ustvarja nov svet dobrote in miru. Ko \u010dlovek moli, vse postaja lep\u0161e! Zato je Fran\u010di\u0161ek v vsem prepoznal Boga” (Z. Lini\u0107).<\/p>\n

OZNANJEVANJE V FRAN\u010cI\u0160KOVEM DUHU<\/strong><\/p>\n

To, da se kristjan pusti pre\u0161injati Svetemu Duhu, kakor sta se mu pustila pre\u0161injati Klara in Fran\u010di\u0161ek, spoznamo po teh znamenjih. Ima veselje. Podobno je mirni zavesti, da pluje na ladji, ki je tako trdno grajena, da je noben vihar, ob modrem usmerjanju, ne more potopiti.<\/p>\n

Prizadeva si za edinost. To ni uniformiranost, ampak povezovanje ljudi. Tako lahko vsi v povezanosti in zavarovanosti, vsak s svojimi darovi in ranami, najdejo kraj, kjer do\u017eivljajo smiselnost svojega bivanja. Skrbi za socialno pravi\u010dnost. Ko sre\u010dam ubogega, isto\u010dasno sre\u010dam Jezusa, ki me spra\u0161uje ali se bom postavil na stran mo\u010dnega ali slabotnega. Nih\u010de ne more biti svet, \u010de se ne trudi za pravi\u010dnost. Spreobrnjenje. To pomeni sprejeti dejstvo, da ima Jezusova ljubezen, ki se razodeva v njegovi smrti za nas in v vstajenju, mo\u010d tudi za moje \u017eivljenje in mi je v bole\u010dini, ki jo povzro\u010da greh, klic k obnovljenemu zaupanju v Boga O\u010deta. Razmi\u0161ljam in odlo\u010dam se skupaj z Jezusom in njegovo besedo. Vera je iskanje bo\u017eje volje v vsakdanu.<\/p>\n

Ljubezen do Jezusove Cerkve, kije tudi Cerkev gre\u0161nikov. V njej pa \u017eivi in deluje Bog po Svetem Duhu. Kristjanova nenehna pro\u0161nja je, da bi postal sam, kot tudi Cerkev, tako prosojen za Boga, da bi vsak, kdor bi se sre\u010dal z njim ali s strukturami Cerkve, lahko rekel, kako dober je Gospod.<\/p>\n

I\u0161\u010de Boga v molitvi.<\/p>\n

Prizadevanje za bratstvo, ki ne pozna meja dr\u017eav in celin. Kajti vsi smo otroci istega O\u010deta. Imamo skupni izvor in skupno prihodnost. Zaradi krsta, ki je kristjanova idenditeta, in ga nepreklicno povezuje z Bogom, deli z njim skrb za svoje brate in sestre, ter celo za stvarstvo, ki ima istega O\u010deta Stvarnika kot ljudje. Razpolo\u017eljivost za slu\u017eenje ubogim. Bogat je tisti, ki veliko ima, bogatej\u0161i je tisti, ki malo potrebuje, najbogatej\u0161i pa tisti, ki veliko daruje. Ni vedno res, da daje tisti, ki ima, ampak kdor da, ta zares ima. Kdor se ne boji dajati, je bogat. Mo\u010dan je tisti, ki je solidaren. Mo\u010dan je tisti, ki slu\u017ei.<\/p>\n

Prizadevanje za mir. To je eden najdragocenej\u0161ih sadov Duha. Naredi me za orodje svojega miru, je molil Fran\u010di\u0161ek. In njegov pozdrav je: Gospod naj ti da svoj mir. Sre\u010danje z razli\u010dnostjo je mo\u017enost za konflikt, pa tudi za sprejem novega bogastva. Jezusov kri\u017e je bil konflikt med bo\u017ejim in \u010dlove\u0161kim. Jezus ga je re\u0161il z darovanjem in ljubeznijo.<\/p>\n

Evangelizirati sebe. Vrednote meriti z mero Evangelija. Oblikovati svojo vest po Jezusovi besedi s pomo\u010djo Svetega Duha.<\/p>\n

Oznanjati evangelij. Kristjan, ki ga oznanja,je \u017eiv. To ni prosta izbira, to je naro\u010dilo. \u010ce me Jezus nagovori, sem poslan oznanjati veselo vest: Jezusa samega. Oznanjam tudi z molitvijo in tiho \u017ertvijo. To je nekaj nalog, ki jih Sveti Duh daje in isto\u010dasno pomaga uresni\u010devati. Kajti On se bolj trudi za na\u0161o sre\u010do, kot mi sami. Zato se mu priporo\u010dam za njegovo vetje po pripro\u0161nji sv. Fran\u010di\u0161ka z molitvijo pape\u017ea Janeza Pavla II.<\/p>\n

Pomagaj nam, Fran\u010di\u0161ek, pribli\u017eati Kristusa Cerkvi in dana\u0161njemu svetu. Ti, ki si v svojem srcu nosil tesnobo(te\u017eave) svojih sodobnikov, pomagaj nam, da bi s srcem, kije blizu Odre\u0161enikovega srca, sprejemali vso tesnobo ljudi dana\u0161njega \u010dasa: socialno, ekonomsko, politi\u010dno, kulturno; vse trpljenje dana\u0161njega \u010dloveka, njegove dvome, tesnobe, zdrsljaje, skrbi… Pomagaj nam, da bi vse to znali prevesti v preprost in rodoviten jezik evangelija. Pomagaj nam, da bi vse re\u0161evali s klju\u010dem evangelija, da bi sam Kristus, dana\u0161njemu \u010dloveku, mogel biti “pot – resnica – \u017eivljenje”.<\/p>\n

Klicali so Te “Asi\u0161ki Ubo\u017eec”. Bil si eden izmed tistih, ki so se najvelikodu\u0161neje darovati za druge. Imel si neizmerno bogastvo, nek velik zaklad. Skrivnost svojega bogastva si skrival v Kristusovem kri\u017eu. Nau\u010di tudi nas, ljudi dvajsetega stoletja, ki se bli\u017ea h koncu, da bi se znali kot ti pona\u0161ati s Kri\u017eem. Nau\u010di nas tega bogastva v ubo\u0161tvu in razdajanja v izobilju.<\/p>\n

Sveti Fran\u010di\u0161ek, nosilec Kristusovih ran z La Verne, svetu se to\u017ei po tebi, ki si ikona kri\u017eanega Jezusa. Potrebuje tvoje srce, odprto za Boga in za \u010dloveka, potrebuje tvoje bose in ranjene noge, tvoje prebodene in prose\u010de roke. To\u017ei se mu po tvojem \u0161ibkem glasu, ki je silen v mo\u010di evangelija.<\/p>\n

Pomagaj, Fran\u010di\u0161ek, dana\u0161njim ljudem, da bodo spoznali zlo greha in iskali o\u010di\u0161\u010denje od greha v pokori. Pomagaj jim, da se bodo osvobodili struktur greha, ki tla\u010dijo dana\u0161njo dru\u017ebo. O\u017eivi v zavesti voditeljev prepri\u010danje, kako nujen je mir med narodi in ljudstvi. Vlij v mlade svojo \u017eivljenjsko sve\u017eino, ki je sposobna premagati zanke mnogovrstnih kultur smrti.<\/p>\n

Tistim, ki so prizadeti od kakr\u0161negakoli zla, posreduj, Fran\u010di\u0161ek, svoje veselje, ker zna\u0161 odpu\u0161\u010dati. Vsem, ki jih je kri\u017ealo trpljenje, lakota, vojna, odpri vrata upanja. Amen.<\/p>\n

AV<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Razmi\u0161ljanja o sv. Fran\u010di\u0161ku, sv. Klari, svetosti, molitvi in oznanjevanju. FRAN\u010cI\u0160EK sv. Fran\u010di\u0161ek Asi\u0161kiGospod mi je razodel pozdrav, ki naj ga izrekamo: “Gospod naj ti da svoj mir!”. Tako pravi sv. Fran\u010di\u0161ek Asi\u0161ki v svoji oporoki. Mnogi poznate sv. Fran\u010di\u0161ka po pridiganju pticam, po Son\u010dni pesmi, po preprostosti. Sli\u0161ali ste \u017ee pripoved, kako je s… Preberi ve\u010d »Duhovni nasveti<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":263,"menu_order":2,"comment_status":"open","ping_status":"open","template":"template-full-width.php","meta":{"neve_meta_sidebar":"","neve_meta_container":"","neve_meta_enable_content_width":"","neve_meta_content_width":0,"neve_meta_title_alignment":"","neve_meta_author_avatar":"","neve_post_elements_order":"","neve_meta_disable_header":"","neve_meta_disable_footer":"","neve_meta_disable_title":"","footnotes":""},"class_list":["post-323","page","type-page","status-publish","hentry"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/323","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=323"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/323\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":325,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/323\/revisions\/325"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/263"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=323"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}