{"id":5152,"date":"2026-07-18T10:09:51","date_gmt":"2026-07-18T08:09:51","guid":{"rendered":"https:\/\/www.franciskani.si\/?page_id=5152"},"modified":"2026-07-18T10:09:51","modified_gmt":"2026-07-18T08:09:51","slug":"generalni-statuti-ofm","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.franciskani.si\/?page_id=5152","title":{"rendered":"Generalni statuti OFM"},"content":{"rendered":"

\u00a0<\/strong><\/p>\n

GENERALNI STATUTI <\/strong>REDA MANJ\u0160IH BRATOV<\/strong><\/p>\n

(2022)<\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

\u00a0<\/strong>Elektronska izdaja 2026<\/p>\n

<\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

Opomba uredni\u0161tva <\/em><\/p>\n

Generalni definitorij je po skrbnem pregledu posameznih besedil na zasedanju 29. novembra 2021 odobril tudi prevode Generalnih statutov v tri uradne jezike reda: v angle\u0161kem, italijanskem in \u0161panskem jeziku, pri \u010demer je treba upo\u0161tevati, da je verodostojno besedilo v latin\u0161\u010dini.<\/p>\n

<\/p>\n

\n
<\/a>KAZALO<\/h1>\n
<\/p>\n
KAZALO.. 2<\/a><\/p>\n
GENERALNA KURIJA REDA MANJ\u0160IH BRATOV.. 4<\/a><\/p>\n
GENERALNI STATUTI OFM.. 7<\/a><\/p>\n
Prvo poglavje: \u00bbSPOLNJEVATI SVETI EVANGELIJ NA\u0160EGA GOSPODA JEZUSA KRISTUSA\u00ab (FPVod 1,1) 7<\/a><\/p>\n
Drugo poglavje: DUH MOLITVE IN POBO\u017dNOSTI (prim. FPVod 5,2) 9<\/a><\/p>\n
Tretje poglavje: \u00bbVI VSI STE BRATJE\u00ab (FNPVvod 22,33) 11<\/a><\/p>\n
\u010cetrto poglavje: POPOTNIKI IN TUJCI NA TEM SVETU (prim. 1Pt 2,11; FNPVod 6,2) 13<\/a><\/p>\n
PRVI NASLOV: Na\u010din dela in potovanja. 13<\/a><\/p>\n
DRUGI NASLOV: Na\u010din organiziranja Urada za pravi\u010dnost in mir ter celovitost stvarstva (PMCS) 14<\/a><\/p>\n
Peto poglavje: ZATO VAS JE BOG POSLAL PO VSEM SVETU (prim. FPRe 9) 16<\/a><\/p>\n
PRVI NASLOV: Splo\u0161ne norme za evangelizacijo. 16<\/a><\/p>\n
DRUGI NASLOV: Ureditev evangelizacije na splo\u0161no. 18<\/a><\/p>\n
TRETJI NASLOV: Ureditev misijonske evangelizacije. 19<\/a><\/p>\n
\u010cETRTI NASLOV: Kustodija in komisariati Svete de\u017eele. 21<\/a><\/p>\n
\u0160esto poglavje: \u00bbHREPENETI MORAJO PO GOSPODOVEM DUHU IN NJEGOVI SVETI DEJAVNOSTI\u00ab (FPVod 10,8) 22<\/a><\/p>\n
PRVI NASLOV: Splo\u0161na pravila o formaciji 22<\/a><\/p>\n
DRUGI NASLOV: Trajna formacija. 23<\/a><\/p>\n
TRETJI NASLOV: Vzgojitelji 24<\/a><\/p>\n
\u010cETRTI NASLOV: Pastoralna skrb za poklice. 24<\/a><\/p>\n
PETI NASLOV: Za\u010detna formacija. 24<\/a><\/p>\n
\u0160ESTI NASLOV: Formacija za slu\u017ebe in svete redove. 28<\/a><\/p>\n
SEDMI NASLOV: Formacija za druge slu\u017ebe in naloge. 29<\/a><\/p>\n
OSMI NASLOV: Pospe\u0161evanje \u0161tudija v redu. 29<\/a><\/p>\n
Sedmo poglavje: \u00bbBRATJE SO DOL\u017dNI UBOGATI BRATA FRAN\u010cI\u0160KA IN NJEGOVE NASLEDNIKE\u00ab (FPVod 1,3) 31<\/a><\/p>\n
Ureditev in vodstvo reda ter upravljanje dobrin. 31<\/a><\/p>\n
PRVI DEL: UREDITEV REDA IN VODSTVO NA SPLO\u0160NO.. 31<\/a><\/p>\n
PRVI NASLOV: Ureditev reda. 31<\/a><\/p>\n
DRUGI NASLOV: Oblast v hi\u0161ah reda. 33<\/a><\/p>\n
TRETJI NASLOV: Podelitev, opravljanje in izguba slu\u017eb. 34<\/a><\/p>\n
DRUGI DEL: GENERALNO VODSTVO REDA.. 36<\/a><\/p>\n
\u010cETRTI NASLOV: Generalni kapitelj 36<\/a><\/p>\n
PETI NASLOV: Plenarni svet reda. 36<\/a><\/p>\n
\u0160ESTI NASLOV: Sre\u010danje predsednikov konferenc z generalnim ministrom in definitorijem.. 37<\/a><\/p>\n
SEDMI NASLOV: Generalni vikar 37<\/a><\/p>\n
OSMI NASLOV: Generalni definitorji 38<\/a><\/p>\n
DEVETI NASLOV: Uradi generalne kurije. 38<\/a><\/p>\n
DESETI NASLOV: Generalni vizitatorji in delegati 40<\/a><\/p>\n
TRETJI DEL: PROVINCIALNO VODSTVO.. 40<\/a><\/p>\n
ENAJSTI NASLOV: Provincialni kapitelj 40<\/a><\/p>\n
DVANAJSTI NASLOV: Kapitularni kongres. 42<\/a><\/p>\n
TRINAJSTI NASLOV: Plenarni svet province. 43<\/a><\/p>\n
\u0160TIRINAJSTI NASLOV: Provincialni minister in kustos samostojne kustodije. 43<\/a><\/p>\n
PETNAJSTI NASLOV: Provincialni definitorij in kustodijski svet 45<\/a><\/p>\n
\u0160ESTNAJSTI NASLOV: Konference provincialnih ministrov in kustosov. 47<\/a><\/p>\n
SEDEMNAJSTI NASLOV: Provincialni in kustodijski vikar 49<\/a><\/p>\n
OSEMNAJSTI NASLOV: Provincialni definitorji in svetovalci samostojne kustodije. 50<\/a><\/p>\n
DEVETNAJSTI NASLOV: Tajnik in ekonom province in samostojne kustodije in druge slu\u017ebe. 50<\/a><\/p>\n
DVAJSETI NASLOV: Od generalnega ministra ali province odvisne kustodije. 50<\/a><\/p>\n
\u010cETRTI DEL: VODSTVO HI\u0160. 51<\/a><\/p>\n
ENAINDVAJSETI NASLOV: Hi\u0161e. 51<\/a><\/p>\n
DVAINDVAJSETI NASLOV: Gvardijani in vikarji 53<\/a><\/p>\n
TRIINDVAJSETI NASLOV: Krajevni kapitelj in diskretorij 54<\/a><\/p>\n
\u0160TIRIINDVAJSETI NASLOV: Bratje ki bivajo v tuji provinci in prestop bratov v drugo provinco. 55<\/a><\/p>\n
PETI DEL: UPRAVLJANJE DOBRIN.. 55<\/a><\/p>\n
Osmo poglavje: MINISTRI NAJ OPOMINJAJO IN PONI\u017dNO IN LJUBEZNIVO SVARIJO BRATE (prim. FPVod 10,1) 57<\/a><\/p>\n
PRVI NASLOV: Opominjanje in kaznovanje bratov. 57<\/a><\/p>\n
DRUGI NASLOV: Prestop bratov in izstop iz reda. 58<\/a><\/p>\n
TRETJI NASLOV: Odslovitev bratov iz reda. 59<\/a><\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
\n
<\/p>\n
<\/a>GENERALNA KURIJA REDA MANJ\u0160IH BRATOV<\/h1>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
ODLOK<\/p>\n
<\/p>\n
Prot. N. 100402<\/p>\n
<\/p>\n
Zakonodaja reda se nam, poleg Potrjenega Vodila, ki je njen temelj, danes predstavlja v dveh razli\u010dnih pravnih zbirkah (prim. ZCP 587), to je v Generalnih konstitucijah, ki skupaj z Vodilom sestavljajo temeljni zakonik na\u0161e zakonodaje, in Generalnih statutih, ki jih je sestavil in potrdil Generalni kapitelj, obhajan v Assisiju leta 2009. V njih so zbrani drugi predpisi kot dopolnitev Generalnih konstitucij.<\/p>\n
<\/p>\n
Ko je bil narejen potrebni pregled in ob soglasju generalnega definitorija, s pooblastili, ki nam pripadajo po slu\u017ebi, v mo\u010di tega odloka<\/p>\n
<\/p>\n
razgla\u0161amo in izjavljamo, da so razgla\u0161eni<\/p>\n
GENERALNI STATUTI<\/p>\n
<\/p>\n
in ukazujemo, da je vse, kar je obse\u017eeno v teh Statutih, v celotnem redu obvezno od 19. marca 2010.<\/p>\n
Marija, Mati usmiljenja in zagovornica ubogih, ki je v Porciunkuli za svojega slu\u017eabnika in na\u0161ega o\u010deta Fran\u010di\u0161ka izprosila, \u00bbda je on sam spo\u010del in rodil duha evangeljskega \u017eivljenja\u00ab (sv. Bonaventura, LM<\/em>, 3,1) naj okrepi in obnovi voljo reda, da bo zvesto vztrajal v istem duhu, in naj nam pomaga, da bomo napredovali v spolnjevanju svetega evangelija in slu\u017eili svetu, Cerkvi in Kraljestvu.<\/p>\n
<\/p>\n
Rim, generalna kurija reda,<\/p>\n
\n
decembra 2009<\/li>\n
Jos\u00e9 Rodr\u00edguez Carballo<\/li>\n<\/ol>\n
generalni minister <\/em><\/p>\n
\n
Aidan McGrath<\/li>\n<\/ol>\n
generalni tajnik <\/em><\/p>\n
<\/p>\n
\n
<\/p>\n
GENERALNA KURIJA<\/p>\n
REDA MANJ\u0160IH BRATOV<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
Prot. N. 106145<\/p>\n
<\/p>\n
ODLOK<\/p>\n
<\/p>\n
Generalni kapitelj reda manj\u0161ih bratov, ki je potekal v Assisiju na binko\u0161tni praznik leta 2015, je sprejel nekaj sprememb generalnega statuta, in sicer v \u010dlenih: 21; 158 \u00a73; 201 b.<\/p>\n
Zato, ko smo jih pregledali in pridobili soglasje generalnega definitorija na seji 7. decembra 2015, na podlagi pristojnosti, ki nam pripadajo,<\/p>\n
<\/p>\n
RAZGLA\u0160AMO<\/p>\n
IN IZJAVLJAMO, DA SO RAZGLA\u0160ENI<\/p>\n
<\/p>\n
naslednji spremenjeni \u010dleni Generalnih statutov: 21; 158 \u00a73; 201 b, in dolo\u010damo, da zadevne norme postanejo obvezne v redu od 19. marca 2016.<\/p>\n
<\/p>\n
\n
Michael A. Perry,<\/li>\n<\/ol>\n
generalni minister<\/em><\/p>\n
\n
Aidan McGrath<\/li>\n<\/ol>\n
generalni tajnik <\/em><\/p>\n
<\/p>\n
Rim, 8. december 2015,<\/p>\n
slovesni praznik Brezmade\u017enega spo\u010detja<\/p>\n
Bla\u017eene Device Marije<\/p>\n
<\/p>\n
\n
<\/p>\n
GENERALNI MINISTER<\/p>\n
REDA MANJ\u0160IH BRATOV<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
Prot. N. 110716<\/p>\n
<\/p>\n
ODLOK<\/p>\n
<\/p>\n
Generalni kapitelj reda manj\u0161ih bratov, ki je potekal v Rimu od 3. do 18. julija 2021, je sprejel nekaj sprememb Generalnih statutov, kot to zahteva \u010dlen 14 \u00a72 Generalnih konstitucij. Zlasti so bili nekateri \u010dleni vstavljeni ex novo<\/em> (45, 64 \u00a72, 125, 142 \u00a74, 142 \u00a76, 195 \u00a73, 200 \u00a75, 250, 256, 259), drugi so bili spremenjeni (126, 127, 142 \u00a72, 151 \u00a71, 160, 183 \u00a71, 217 \u00a72); en \u010dlen je dobil novo mesto (41\/265), drugi so, \u010deprav nespremenjeni, dobili drugo \u0161tevil\u010denje (41-44; 125-143; 251-273).<\/p>\n
Potem ko smo opravili potreben in skrben pregled ter pridobili soglasje generalnega definitorija z glasovanjem na kongresu 15. septembra 2021, na podlagi pristojnosti, ki so nam bile podeljene,<\/p>\n
<\/p>\n
RAZGLA\u0160AMO<\/p>\n
IN IZJAVLJAMO, DA SO RAZGLA\u0160ENI<\/p>\n
<\/p>\n
zgoraj navedeni spremenjeni \u010dleni Generalnih statutov in odrejamo, da ustrezne norme za\u010dnejo veljati v celotnem redu 1. januarja 2022.<\/p>\n
<\/p>\n
\n
Massimo Fusarelli,<\/li>\n<\/ol>\n
generalni minister<\/em><\/p>\n
\n
Giovanni Rinaldi,<\/li>\n<\/ol>\n
generalni tajnik<\/em><\/p>\n
<\/p>\n
Rim, 29. november 2021,<\/p>\n
Praznik vseh svetnikov serafinskega reda<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
\n
<\/p>\n
<\/a>GENERALNI STATUTI OFM<\/h1>\n
<\/p>\n
<\/a>Prvo poglavje: \u00bbSPOLNJEVATI SVETI EVANGELIJ NA\u0160EGA GOSPODA JEZUSA KRISTUSA\u00ab (FPVod 1,1)<\/h1>\n
<\/p>\n
\u010clen 1<\/p>\n
Ministri in gvardijani naj poskrbijo, da bo imel vsak brat izvod Vodila in Oporoke svetega Fran\u010di\u0161ka obenem z Generalnimi konstitucijami in statuti.<\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 2<\/p>\n
\n
1 Vsak teden, \u010de je le mogo\u010de, je treba brati v bratstvu vsaj kak\u0161en odlomek Vodila ali Oporoke svetega Fran\u010di\u0161ka. Na koncu naj gvardijan prebere spodbudo in blagoslov serafskega o\u010deta.[1]<\/a><\/li>\n
2 Ministri in gvardijani naj skrbijo, da se bodo ob primernih \u010dasih zaradi stalne obnove duha v bratstvu brali in razlagali Spisi svetega Fran\u010di\u0161ka, Generalne konstitucije in drugi dokumenti, ki jih je izdal bodisi generalni bodisi provincialni kapitelj za bolj\u0161o razlago in prilagajanje Vodila.<\/li>\n
3 Kar je predpisano v gornjih odstavkih, naj natan\u010dneje dolo\u010dijo Posebni statuti.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 3<\/p>\n
\n
1 Po predpisih Generalnih konstitucij (\u010dlen 16 in 215 \u00a72) je dol\u017enost provincialnih in kustodijskih kapitljev sestaviti posebne statute, ki so prilagojeni okoli\u0161\u010dinam in potrebam krajev in oseb. Omenjene statute razglasi provincialni minister ali kustos samostojne kustodije, potem ko jih je potrdil generalni minister s soglasjem svojega definitorija.<\/li>\n
2 Province in samostojne kustodije istega podro\u010dja ali konference lahko sestavijo skupne posebne statute. Potrditi jih morajo zadevni kapitlji in generalni minister s soglasjem svojega definitorija.<\/li>\n
3 V novoustanovljenih provincah in kustodijah mora provincialni ali kustodijski definitorij sestaviti v enem letu prehodne norme po zgledu statutov, o katerih je govor v \u00a71 tega \u010dlena. Potem ko jih je potrdil generalni minister s soglasjem svojega definitorija, imajo veljavo do prvega provincialnega ali kustodijskega kapitlja.<\/li>\n
4 Statute za druge enote reda, ki niso samostojne, naj s soglasjem odgovarjajo\u010dega definitorija potrdi generalni ali provincialni minister, od katerega je odvisna enota reda.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 4<\/p>\n
\n
1 \u010ce bi se generalnemu definitoriju zdelo primerno, more izdati izredne statute bodisi za ves red bodisi za posamezna podro\u010dja.<\/li>\n
2 Provincialni kapitelj je pristojen, da sestavi izredne statute za zadevo, za katero so v provinci potrebni posebni predpisi. Potrditev izrednih statutov konference provincialnih ministrov pripada v skladu z lastnimi statuti sami konferenci.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 5<\/p>\n
\n
1 Kar je v \u010dlenu 17 \u00a7\u00a72-3 Generalnih konstitucij dolo\u010deno o spregledih, velja ob upo\u0161tevanju potrebnih sprememb tudi za kustose in za predsednike federacij in fundacij.<\/li>\n
2 Oblast, ki lahko daje spregled od posebnih in izrednih statutov, naj bo dolo\u010dena v istih statutih.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 6<\/p>\n
\u010ce o dolo\u010deni zadevi ni jasnega predpisa v statutih reda ali province, razen \u010de gre za izvajanje oblasti ali kaznovanje, je treba re\u0161evati primer tako, da se ozira na splo\u0161ne zakone ali odloke, izdane v podobnih primerih, \u010de obstajajo; sicer se je treba obrniti na generalni ali provincialni definitorij, da bi dobili za\u010dasno nadomestno dolo\u010dilo. Njihove odlo\u010ditve ostanejo v veljavi vse do naslednjega generalnega ali provincialnega kapitlja.[2]<\/a><\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/a>Drugo poglavje: DUH MOLITVE IN POBO\u017dNOSTI (prim. FPVod 5,2)<\/h1>\n
<\/p>\n
\u010clen 7<\/p>\n
Bratje naj obhajajo evharistijo, molitveno bogoslu\u017eje in druge slovesnosti skupno in, kolikor je mogo\u010de, z verniki.<\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 8<\/p>\n
Krajevni kapitelj s potrditvijo provincialnega ministra in ob privolitvi njegovega definitorija dolo\u010da \u010das in druge okoli\u0161\u010dine skupnega obhajanja evharistije in molitve v skupnosti, pa naj gre za molitveno bogoslu\u017eje, Bo\u017ejo besedo in druge pobo\u017enosti, ki ustrezajo zna\u010daju na\u0161ega reda; vendar se je treba ravnati po predpisih, ki jih je izdala pristojna oblast.<\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 9<\/p>\n
\n
1 Letne duhovne vaje morajo trajati vsaj pet dni.<\/li>\n
2 Trajanje premi\u0161ljevalne molitve in drugih duhovnih obnov ter na\u010dine njihovega poteka naj dolo\u010dijo Posebni statuti.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 10<\/p>\n
Gvardijani naj poskrbijo, da bo ob duhovni obnovi ali ob drugem primernem \u010dasu kapitelj obnove \u017eivljenja, kjer naj bratje razpravljajo o tem, kar se jim zdi potrebno in koristno za gojenje redovnega \u017eivljenja v hi\u0161i in za rast bratske ljubezni.<\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 11<\/p>\n
\n
1 Ministri in gvardijani naj poskrbijo, da bo imelo duhovno branje, posebno iz Svetega pisma, tudi v skupnosti primerno mesto.<\/li>\n
2 Molitev naj se opira na spise in zgled svetega Fran\u010di\u0161ka in nauk fran\u010di\u0161kanskih u\u010diteljev.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 12<\/p>\n
Med raznimi pobo\u017enostmi, ki jih dolo\u010dajo posebni statuti, naj imajo poseben poudarek:<\/p>\n
\n
redu lastne pobo\u017enosti do skrivnosti u\u010dlove\u010dene Besede v zato primernih \u010dasih, kot je advent, post itd.;<\/li>\n
glavne slovesnosti bla\u017eene Device Marije in marijanske pobo\u017enosti reda;<\/li>\n
spomini svetega Fran\u010di\u0161ka, bodisi spomin smrti, bodisi vtisnjenja ran in praznik zavetnika province;<\/li>\n
skupno obhajanje obnovitve redovnih zaobljub.<\/li>\n<\/ol>\n
<\/p>\n
\u010clen 13<\/p>\n
Sveti in samotni kraji, posve\u010deni spominu svetega Fran\u010di\u0161ka in svetnikov, naj ohranijo duha molka in zbranosti, tako da ostanejo zato\u010di\u0161\u010de globoke notranje molitve tako za same brate kakor za prijatelje svetega Fran\u010di\u0161ka in reda. Dotok romarjev v te kraje pa naj bo prilo\u017enost, da se jim nudijo sredstva zveli\u010danja in daje pri\u010devanje fran\u010di\u0161kanskega \u017eivljenja.[3]<\/a><\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 14<\/p>\n
Blagoslov svetih krajev v provinci pripada provincialnemu ministru, razen \u010de ni pridr\u017ean krajevnemu \u0161kofu (prim. kan. 1207). Minister lahko blagoslovi kri\u017eev pot tudi v okoljih, ki ne spadajo med hi\u0161e province. \u010ce je dal dovoljenje za odprtje kapele, je na njem, da da dovoljenje za morebitno svetno rabo (prim. kan. 1224, \u00a7 2).<\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 15<\/p>\n
\n
1 Ministri naj se potrudijo, da bo na podro\u010dju njihove province ali konference provincialnih ministrov vsaj en eremitorij (samoti\u0161\u010de) ali molitvena hi\u0161a.<\/li>\n
2 Bratje, ki tam prebivajo, naj skrbijo, da bodo brez \u0161kode za svojo zbranost radi sprejemali skupine vernikov z namenom, da jih uvedejo v fran\u010di\u0161kansko molitev.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 16<\/p>\n
\n
1 Bratje, ki jim je lastni minister dal pravico spovedovati brate, morejo povsod v redu spovedovati brate.[4]<\/a><\/li>\n
2 Kjerkoli so, se smejo bratje spovedati kateremukoli spovedniku, ki je prejel pravico spovedovanja od svojega ordinarija.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 17<\/p>\n
Po predpisih \u010dlena 34 \u00a7\u00a72-3 Generalnih konstitucij naj krajevni kapitelj dolo\u010di oblike pokore, ki naj bodo prilagojene \u010dasovnim in krajevnim okoli\u0161\u010dinam.<\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 18<\/p>\n
Za vsakega umrlega brata naj posebni statuti predpi\u0161ejo molitve, ki naj se opravijo v skupnosti, in vsak duhovnik v provinci naj opravi zanj vsaj eno ma\u0161o.<\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 19<\/p>\n
\n
1 Star\u0161i in dobrotniki, tako \u017eivi kot rajni, so dele\u017eni molitev in pro\u0161enj, ki jih opravljajo v bratstvih reda.<\/li>\n
2 Za bratovega rajnega o\u010deta in rajno mater ter za dobrotnike je treba opraviti molitve po predpisih posebnih statutov.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/a>Tretje poglavje: \u00bbVI VSI STE BRATJE\u00ab (FNPVvod 22,33)<\/h1>\n
<\/p>\n
\u010clen 20<\/p>\n
V bratstvih naj se ministri in gvardijani vneto pozanimajo in poskrbijo, da bodo imeli posamezni bratje potrebne stvari glede na kraje, \u010dase in osebe, tako da ne bodo dovoljene odve\u010dne in ne odklonjene potrebne.<\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 21<\/p>\n
Pravni polo\u017eaj upokojenih \u0161kofov, ki se vrnejo v provinco ali kustodijo, naj dolo\u010dijo posebni statuti; upo\u0161teva naj se, da ne morejo u\u017eivati aktivne in pasivne volilne pravice.<\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 22<\/p>\n
\n
1 Starej\u0161i in bolehni bratje naj u\u017eivajo dobrote skupnega \u017eivljenja v bratstvu ter v cerkveni in dru\u017ebeni skupnosti, tako da nudijo pri\u010devanje svojega izkustva in zvestobe posve\u010denemu \u017eivljenju ter pomo\u010d pri delu, ki ga \u0161e zmorejo.<\/li>\n
2 Vsi in posamezni bratje naj izkazujejo starej\u0161im bratom posebno spo\u0161tovanje in \u010dut hvale\u017enosti.<\/li>\n
3 Ministri in gvardijani naj preskrbijo bolnim bratom bratsko pomo\u010d in ustrezno podporo vsake vrste.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 23<\/p>\n
\n
1 V mejah province je treba gojiti medsebojne odnose med samimi brati in hi\u0161ami. Pospe\u0161evati je treba tudi medprovincialne odnose po primernih predpisih, dolo\u010denih v posebnih statutih.<\/li>\n
2 Bratom in provincam, ki so v hudi stiski zaradi neugodnih okoli\u0161\u010din, morajo vsi bratje, posebno ministri in gvardijani, izkazovati usluge, ki jih zahtevata bratstvo in ljubezen.<\/li>\n
3 Ministri naj si prizadevajo ustre\u010di osebnim in materialnim potrebam drugih, revnej\u0161ih provinc, po dolo\u010dilih prava.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 24<\/p>\n
Zavedajo\u010d se, da je red pravo bratstvo, naj provincialni ministri z definitorijem radi in po svojih mo\u010deh sodelujejo ter z brati in materialnimi sredstvi pomagajo pri na\u010drtih in dejavnostih reda ter pri hi\u0161ah, ki so neposredno podrejene generalnemu ministru.<\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 25<\/p>\n
\n
1 Naloga gvardijana s krajevnim kapitljem ali diskretorijem je, da s potrditvijo provincialnega ministra dolo\u010di meje klavzure po predpisih posebnih statutov.<\/li>\n
2 Gvardijan more le za vsak primer posebej in iz upravi\u010denega razloga spremeniti ali tudi ukiniti meje klavzure.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 26<\/p>\n
V posebnih okoli\u0161\u010dinah je bratom dovoljeno uporabljati druga\u010dno obleko, kakor jo predpisuje \u010dlen 48 \u00a71 Generalnih konstitucij, po dolo\u010dbah posebnih statutov ali provincialnega definitorija.<\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 27<\/p>\n
\n
1 \u010ce nujna potreba ali kr\u0161\u010danska ljubezen ali o\u010ditna korist zahteva, da je kdaj gvardijan ali provincialni minister dalj \u010dasa odsoten, mora te vzroke preveriti pristojni vi\u0161ji minister. Odhajajo\u010di pa naj ne pozabijo vse urediti tako, da bratje zaradi tak\u0161ne odsotnosti ne bodo utrpeli kake \u0161kode ali imeli neprilike.[5]<\/a><\/li>\n
2 Gvardijan ali provincialni minister, ki odide zunaj meja svojega podro\u010dja, \u010deprav za kraj\u0161o dobo, naj opozori tistega, ki ga mora po pravu nadome\u0161\u010dati.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 28<\/p>\n
\n
1 Po predpisih posebnih statutov naj bodo v vsaki hi\u0161i in provinci dolo\u010deni bratje, ki bodo pisali kroniko in skrbeli za arhiv ter opravljali druge naloge, potrebne za \u017eivljenje bratstva.<\/li>\n
2 Z veliko skrbnostjo je treba ohranjati, \u010duvati in po potrebah na\u0161ega \u010dasa oskrbovati knji\u017enice, posebno znamenitej\u0161e in odli\u010dnej\u0161e. Isto velja za arhive, muzeje in umetni\u0161ka dela.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 29<\/p>\n
\n
1 Duhovnega asistenta Fran\u010di\u0161kovega svetnega reda (FSR) ali za Fran\u010di\u0161kovo mladino (FRAMA) naj za ves red imenuje generalni minister po predpisih Generalnih konstitucij FSR in Statuta za duhovno asistenco FSR.<\/li>\n
2 Asistenta za narodna in pokrajinska bratstva naj imenujejo pristojni vi\u0161ji redovni predstojniki, za krajevna bratstva provincialni minister ali kustos na podro\u010dju svoje pristojnosti.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 30<\/p>\n
\n
1 Generalni asistent zlasti animira in koordinira asistente reda manj\u0161ih bratov v njihovi duhovni in pastoralni skrbi za bratstva FSR in FRAME, ki jih podpira na\u0161 red.<\/li>\n
2 Generalni asistent nudi pomo\u010d drugim generalnim asistentom prvega reda in regularnega tretjega reda, da skupno skrbijo za duhovno in pastoralno asistenco FSR in FRAME v celoti. Pri tem sodelujejo v skladu z dolo\u010dbami Statuta za asistenco in po lastnem pravilniku.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/a>\u010cetrto poglavje: POPOTNIKI IN TUJCI NA TEM SVETU (prim. 1Pt 2,11; FNPVod 6,2)<\/h1>\n
<\/p>\n
<\/a>PRVI NASLOV: Na\u010din dela in potovanja<\/h3>\n
<\/p>\n
\u010clen 31<\/p>\n
Bratje naj vedno \u017eivijo poni\u017eno in veselega srca, varujejo naj se vsakega napuha in pohlepa, marljivo naj vsak dan delajo in naj bodo pripravljeni nuditi svoje usluge vsem ljudem.<\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 32<\/p>\n
\n
1 Gvardijanova naloga je pospe\u0161evati in urejati vsa dela v pripadajo\u010di hi\u0161i. Spominja pa naj se, da je njegova glavna naloga brate, ki so dolo\u010deni za razna dela, zdru\u017eevati in varovati v bratstvu.<\/li>\n
2 Krajevni kapitelj ima pravico ne le obravnavati vpra\u0161anja, ki zadevajo potek dela, evangelizacije in pastoralnega oskrbovanja, ampak tudi skrbno zahtevati poro\u010dilo o vsakem delu, da se bo tako pospe\u0161evalo in utrjevalo bratsko ob\u010destvo.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 33<\/p>\n
\n
1 Bratom je dovoljeno in zanje tudi primerno, da se po predpisih posebnih statutov podvr\u017eejo zakonom, ki zadevajo social-no zavarovanje in pokojnino, ravnati pa se je treba po \u010dlenu 79 \u00a72 Generalnih konstitucij.<\/li>\n
2 Bratje naj radi sprejmejo slu\u017ebo zdravstvene pomo\u010di od dru\u017eb, ki so ustanovljene v ta namen.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 34<\/p>\n
\n
1 Kadar sadovi dela in druge podpore ne zado\u0161\u010dajo za vzdr\u017eevanje bratstva, se bratje glede na krajevne razmere ter v odvisnosti od provincialnega ministra in gvardijanov lahko zate\u010dejo k dobrotnikom, kakor bo bolje kazalo.<\/li>\n
2 Kjer bi se zdelo provincialnemu ministru \u0161e potrebno in primerno ter za pri\u010devanje koristno, naj bratje prosijo milo\u0161\u010dino od vrat do vrat,[6]<\/a> vendar le v mejah lastne province.<\/li>\n
3 Popotno dovoljenje za nabiranje milo\u0161\u010dine na ozemlju tuje province naj bo podeljeno le s privoljenjem ministra tiste province.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 35<\/p>\n
Bratom ni dovoljeno sprejemati ve\u010dnih volil in ve\u010dnih darilnic in takih stalnih dohodkov, ki bi jih re\u0161ili potrebe po delu. Enkratna volila, ki nimajo zna\u010daja stalnega dohodka, smejo sprejemati po predpisih posebnih statutov.<\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 36<\/p>\n
Bratje naj se vzdr\u017eijo pro\u0161enj za potovanja, ki jih ministri in gvardijani ne morejo po pameti dovoliti. Dovoljenja za potovanje naj se ne podeljujejo, \u010de razlogi za pot niso v skladu z ubo\u0161tvom.<\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 37<\/p>\n
Potujo\u010di bratje morajo prebivati v na\u0161ih hi\u0161ah, ki naj jih vedno gostoljubno sprejmejo.<\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 38<\/p>\n
\n
1 Generalni minister more vsem bratom dati dovoljenje za potovanje na podro\u010dju vsega reda.<\/li>\n
2 Provincialni ministri imajo pravico dati dovoljenje za potovanje po predpisih posebnih statutov. Za dovoljenje za potovanje zunaj teh meja potrebujejo privolitev svojega definitorija.<\/li>\n
3 \u010ce se bivanje kakega brata v tuji provinci zavle\u010de preko treh mesecev, mora njegov provincialni minister obvestiti ministra tiste province. In \u010de bo brat prebival v kaki hi\u0161i tiste province, naj sam minister poprej dobi privoljenje pristojnega ministra.<\/li>\n
4 Pristojnosti gvardijana glede potovanj naj bodo dolo\u010dene v posebnih statutih.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 39<\/p>\n
Kadar ministri in gvardijani dajejo pisna dovoljenja za potovanje, naj vedno v dovoljenju navedejo \u010das in kraje potovanja.<\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 40<\/p>\n
Po\u010ditnice, ki jih je treba dati bratom ob primernem \u010dasu po posebnih statutih, naj bodo tako urejene, da bo poskrbljeno za obveznosti bratstva in da bodo hkrati ustrezale namenom in duhu na\u0161ega ubo\u0161tva.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/a>DRUGI NASLOV: Na\u010din organiziranja Urada za pravi\u010dnost in mir ter celovitost stvarstva (PMCS)<\/h3>\n
<\/p>\n
\u010clen 41<\/p>\n
Glavna naloga generalnega urada za pravi\u010dnost in mir ter celovitost stvarstva v odvisnosti od generalnega ministra je:<\/p>\n
\n
1 V sodelovanju s Tajni\u0161tvom za formacijo in \u0161tudij, pa tudi s Tajni\u0161tvom za misijone in evangelizacijo ter v sodelovanju z animatorji in komisijami za PMCS na vseh ravneh skrbeti za to, da PMCS postane del \u017eivljenja in slu\u017eenja reda.<\/li>\n
2 Izobra\u017eevati brate o vpra\u0161anjih, ki zadevajo PMCS.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 42<\/p>\n
\n
1 Generalnemu uradu za PMCS naj pomaga mednarodni svet PMCS, sestavljen po predpisih izrednih statutov, ki jih potrdi generalni definitorij.<\/li>\n
2 Vsaka konferenca in provinca naj izdela statute, s katerimi bo poskrbela za vklju\u010ditev PMCS v \u017eivljenje in slu\u017eenje reda, tako v \u010dasu za\u010detne kot tudi trajne formacije, pa tudi za tiste, ki so na poseben na\u010din dodeljeni PMCS.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 43<\/p>\n
\n
1 V vsaki konferenci naj bo ustanovljena komisija za PMCS, ki jo sestavljajo \u010dlani iz vseh enot konference. Naloge in delovanje komisije kakor tudi predpisi za izvolitev njenega predsednika naj bodo dolo\u010deni v primernih statutih, ki potrebujejo potrditev konference.<\/li>\n
2 Te komisije morajo v vsem, kar zadeva PMCS, na primeren na\u010din sodelovati s Fran\u010di\u0161kansko dru\u017eino, s \u00bbFranciscans International\u00ab, s komisijami \u0161kofij in redovnih ustanov, kakor tudi z organizacijami civilne dru\u017ebe, ki so na dobrem glasu.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 44<\/p>\n
\n
1 Vsaka provinca in druge enote reda naj imajo animatorja za PMCS.<\/li>\n
2 Kjer je mogo\u010de, naj bo imenovan svet ali komisija, ki bo pomagala provincialnemu ministru in animatorju za PMCS pri organiziranju formacije in dela PMCS v mejah province.<\/li>\n
3 Naloge animatorja za PMCS, ki deluje v stalni odvisnosti od provincialnega ministra ali kustosa, naj bodo podrobneje dolo\u010dene v izrednih statutih. Pospe\u0161eval in usklajeval bo vklju\u010devanje PMCS v \u017eivljenje in slu\u017ebe province ali kustodije; predvsem pa bo podpiral pobude PMCS na vseh ravneh.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 45<\/p>\n
Bratska razse\u017enost fran\u010di\u0161kanskega \u017eivljenja in klic biti manj\u0161i brat neposredno vplivata na to, kako se mora red manj\u0161ih bratov odzvati na zlo spolnih zlorab otrok in ranljivih odraslih. Kot \u00bbbratje vsem\u00ab so vsi bratje poklicani, da spo\u0161tujejo dostojanstvo in vrednost vsakega \u010dlove\u0161kega bitja, zlasti mladoletnikov in ranljivih odraslih. Da bi zagotovili skladen odziv celotnega reda na ta poziv:<\/p>\n
\n
1 Ustanovi se Stalni odbor za varovanje mladoletnikov in ranljivih odraslih.<\/li>\n
2 Vsaka enota reda je dol\u017ena vzpostaviti strukture, postopke, vire in izobra\u017eevalne programe za vse zadeve, povezane z varovanjem mladoletnikov in ranljivih odraslih, za brate in sodelavce glede na vrste pastoralnih in izobra\u017eevalnih dejavnosti, ki jih opravljajo.<\/li>\n
3 Kadar se oceni, da je to u\u010dinkovitej\u0161e, lahko ve\u010d enot reda na istem geografskem obmo\u010dju ali v okviru iste konference provincialnih ministrov vzpostavi skupne strukture, postopke, vire in izobra\u017eevalne programe v sodelovanju s krajevno Cerkvijo.<\/li>\n
4 O vseh teh strukturah, postopkih, virih in izobra\u017eevalnih programih mora biti obve\u0161\u010den Stalni odbor reda za varovanje mladoletnikov in ranljivih odraslih, ki bo poro\u010dal generalnemu ministru in njegovemu definitoriju.<\/li>\n
5 Dejansko delovanje teh struktur, postopkov, virov in izobra\u017eevalnih programov mora med kanoni\u010dno vizitacijo oceniti generalni vizitator, po potrebi s pomo\u010djo zunanjih strokovnjakov s tega podro\u010dja.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/a>Peto poglavje: ZATO VAS JE BOG POSLAL PO VSEM SVETU (prim. FPRe 9)<\/h1>\n
<\/p>\n
<\/a>PRVI NASLOV: Splo\u0161ne norme za evangelizacijo<\/h3>\n
<\/p>\n
\u010clen 46<\/p>\n
\n
1 V skladu s \u010dlenom 84 Generalnih konstitucij naj se bratje povsod, kjer so in s kakr\u0161nimi koli dejavnostmi se ukvarjajo, posve\u010dajo poslanstvu evangelizacije, tako da bodo naznanjali prihod Bo\u017ejega kraljestva s preprosto fran\u010di\u0161kansko navzo\u010dnostjo, s pri\u010devanjem \u017eivljenja, besed in dejanj.<\/li>\n
2 Naloga tako generalnega kot provincialnega kapitlja je ovrednotiti in pretresti evangelizacijsko poslanstvo bratov in ponuditi smernice, primerne poti in sredstva za pospe\u0161evanje fran\u010di\u0161kanske evangelizacije.[7]<\/a><\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 47<\/p>\n
\n
1 Generalnemu ministru z njegovim definitorijem pripada animacija in skrb za evangelizacijo v redu ter njeno preverjanje; urejati mora misijonsko evangelizacijo in bedeti nad njo.[8]<\/a><\/li>\n
2 Pri izvajanju te naloge generalnemu ministru pomaga Generalno tajni\u0161tvo za misijone in evangelizacijo.<\/li>\n
3 K nalogam generalnega tajnika za misijone in evangelizacijo sodi z nasvetom in delovanjem pomagati generalnemu ministru v vsem, kar zadeva evangelizacijo.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 48<\/p>\n
Naloga Generalnega tajni\u0161tva za misijone in evangelizacijo v odvisnosti od generalnega ministra je:<\/p>\n
\n
podpirati pri\u010devanje fran\u010di\u0161kanske navzo\u010dnosti in spodbujati evangelizacijska dela;<\/li>\n
s primernimi sredstvi in pobudami pospe\u0161evati evangelizacijo v redu in skrbeti zanjo;<\/li>\n
usklajevati in spremljati misijonska dela reda in provinc;<\/li>\n
v lu\u010di fran\u010di\u0161kanske karizme in zahtev na\u0161ega \u010dasa razlo\u010devati vse evangelizacijske pobude;<\/li>\n
pospe\u0161evati vedno ve\u010dje sodelovanje med provincami in med konferencami provincialnih ministrov.<\/li>\n<\/ol>\n
<\/p>\n
\u010clen 49<\/p>\n
\n
1 Generalno tajni\u0161tvo za misijone in evangelizacijo je sestavljeno iz dveh oddelkov: enega za evangelizacijo in drugega za misijonsko evangelizacijo.<\/li>\n
2 Generalno tajni\u0161tvo za misijone in evangelizacijo urejajo izredni statuti, ki jih potrdi generalni minister s soglasjem svojega definitorija.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 50<\/p>\n
\n
1 Generalnemu tajni\u0161tvu za misijone in evangelizacijo pomaga Mednarodni svet za misijone in evangelizacijo, ki ga sestavljajo delegati vseh konferenc provincialnih ministrov in drugi bratje po predpisih izrednih statutov.<\/li>\n
2 Vsaka konferenca provincialnih ministrov izvoli enega delegata po predpisih same konference in izrednih statutov Mednarodnega sveta za misijone in evangelizacijo.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 51<\/p>\n
\n
1 Provincialni minister s svojim definitorijem v provinci usmerja evangelizacijsko dejavnost po predpisih zakonodaje reda, ob upo\u0161tevanju odlokov in navodil generalnega in provincialnega kapitlja.<\/li>\n
2 Vsaka provinca naj ima Tajni\u0161tvo za misijone in evangelizacijo, ki mu predseduje tajnik. Tajni\u0161tvo sestavljajo animator za misijone, animator za evangelizacijo in drugi bratje po dolo\u010dilih posebnih in izrednih statutov.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 52<\/p>\n
\n
1 Naloga provincialnega tajnika za misijone in evangelizacijo je v odvisnosti od provincialnega ministra pospe\u0161evati in usklajevati vso evangelizacijo v provinci. Posebni in izredni statuti naj natan\u010dneje dolo\u010dijo njegove naloge.<\/li>\n
2 Naloga animatorja za misijone je poleg tega, kar dolo\u010dajo posebni in izredni statuti: na podro\u010dju province pospe\u0161evati duha in pobude misijonske dejavnosti; vzdr\u017eevati odnose med provinco in misijonarji ter zbirati darove in jih v odvisnosti od provincialnega ministra uporabljati za dobrobit misijonske dejavnosti.<\/li>\n
3 Dol\u017enost animatorja za evangelizacijo je po predpisih posebnih in izrednih statutov usklajevati vso dejavnost, ki zadeva razli\u010dne oblike evangelizacije.<\/li>\n
4 Provincialnega tajnika za misijone in evangelizacijo izvoli kapitularni kongres, zunaj kapitlja pa provincialni definitorij. \u010ce je potrebno, more provincialni tajnik za misijone in evangelizacijo isto\u010dasno prevzeti tudi nalogo animatorja za misijone ali nalogo animatorja za evangelizacijo.<\/li>\n
5 Animatorja za misijone in animatorja za evangelizacijo izvoli kapitularni kongres, zunaj kapitlja pa provincialni definitorij.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 53<\/p>\n
\n
1 \u010ce je mogo\u010de, naj se za posamezne konference provincialnih ministrov ustanovi medprovincialno tajni\u0161tvo za misijone in evangelizacijo. Glavna naloga tega tajni\u0161tva je animirati in pospe\u0161evati sodelovanje, formacijo in izmenjavo izkustev na podro\u010dju evangelizacije in skrbeti za povezavo med razli\u010dnimi provincialnimi tajni\u0161tvi ter med temi in Generalnim tajni\u0161tvom za misijone in evangelizacijo.<\/li>\n
2 \u010ce je primerno, naj se na podro\u010dju posameznih konferenc provincialnih ministrov ustanovi tudi medprovincialni svet za misijone, ki ga sestavljajo delegat za misijone in evangelizacijo in animatorji za misijone; njegov namen je pospe\u0161evati misijonskega duha in dejavnost znotraj konference provincialnih ministrov in udele\u017ebo pri misijonskih pobudah reda; spodbujati medprovincialno sodelovanje na podro\u010dju misijonske evangelizacije in skrbeti za stike z Generalnim tajni\u0161tvom za misijone in evangelizacijo po predpisih izrednih statutov Generalnega tajni\u0161tva za misijone in evangelizacijo.<\/li>\n
3 Medprovincialno tajni\u0161tvo za misijone in evangelizacijo in medprovincialni svet za misijone urejajo lastni statuti, po dolo\u010dilih pristojne konference provincialnih ministrov in izrednih statutov Generalnega tajni\u0161tva za misijone in evangelizacijo.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
<\/a>DRUGI NASLOV: Ureditev evangelizacije na splo\u0161no<\/h3>\n
<\/p>\n
\u010clen 54<\/p>\n
\n
1 Po predpisih \u010dlena 112 \u00a71 Generalnih konstitucij in ob upo\u0161tevanju odlo\u010ditev generalnega kapitlja ali generalnega ministra z njegovim definitorijem ter sposobnosti vsakega brata pripada provincialnemu kapitlju odlo\u010danje o delih evangelizacije tako v \u017eupnijski pastoralni slu\u017ebi, pri pridiganju, v \u0161olah, pri socialni pomo\u010di, pri poklicnem delu, kakor tudi v drugih dejavnostih, ki jih potrjuje izro\u010dilo ali ustrezajo novim zahtevam.<\/li>\n
2 Pri odlo\u010ditvah, o katerih govori \u00a71, se je treba ozirati na dela, ki jih more provinca v sodelovanju s krajevno Cerkvijo in z drugimi provincami bolje spolniti in bolje slu\u017eijo koristi vsega reda.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 55<\/p>\n
\n
1 Province in konference provincialnih ministrov naj imajo primerne predpise za odvijanje evangelizacijskih dejavnosti. Ti predpisi se morajo skladati s smernicami reda in z navodili \u0161kofovskih konferenc.<\/li>\n
2 Provincialni ministri, ki naj se zavedajo potreb svojih konferenc in vsega reda, naj spoznajo in opredelijo naloge in slu\u017ebe, za katere je potrebno vzgojiti strokovnjake, in naj marljivo poskrbijo za njihovo pripravo.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 56<\/p>\n
Sprejemanje \u017eupnij ali drugih del, ki jih \u0161kof namerava zaupati provinci, pripada provincialnemu ministru s soglasjem njegovega definitorija.[9]<\/a> Provincialni minister mora s \u0161kofom skleniti pisni dogovor po predpisih kan. 681 \u00a72.<\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 57<\/p>\n
\n
1 Pri sprejemanju \u017eupnij, o \u010demer je treba obvestiti generalnega ministra, naj daje provincialni minister prednost tistim, pri katerih se bolje poka\u017ee pri\u010devanje bratstva in \u017eivljenja manj\u0161ih.<\/li>\n
2 \u010ce se ustanovi \u017eupnija v redovni cerkvi, naj bo z dogovorom natan\u010dno dolo\u010den odnos med bratstvom in \u017eupnijo, predvsem glede uporabe cerkve.[10]<\/a><\/li>\n
3 Tak\u0161ni dogovori naj bodo sklenjeni tudi za \u017eupnije, ki so \u017ee dlje \u010dasa zaupane provinci ali kustodiji in naj bodo posodobljeni ob vzajemnem soglasju s krajevnim ordinarijem.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 58<\/p>\n
\n
1 Provincialnemu ministru pripada, da brate, katerih sposobnost je dovolj jasna, dodeli ali predstavi \u0161kofu za opravljanje pastoralnih nalog.[11]<\/a><\/li>\n
2 Bratje, ki so v mo\u010di nekega dogovora zavezani za kako nalogo, so kot redovniki podrejeni vizitaciji in opominjanju provincialnega ministra in nadzoru gvardijana; kar pa zadeva njihovo slu\u017ebo, so podrejeni tistim, katerim slu\u017eijo.[12]<\/a><\/li>\n
3 Tisti, ki v \u0161kofijah opravljajo katerokoli pastoralno slu\u017ebo, so podrejeni oblasti krajevnih ordinarijev po predpisu prava v vsem, kar zadeva zvesto opravljanje pastoralnih nalog in vestno spo\u0161tovanje smernic, ki zadevajo skrb za du\u0161e.[13]<\/a><\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 59<\/p>\n
\n
1 I Ministri, gvardijani in bratje v pastoralni slu\u017ebi naj si prizadevajo, da bodo, kolikor je mogo\u010de, sodelovali s \u0161kofijskimi in podro\u010dnimi ustanovami v vsem, kar zadeva ureditev in metode evangelizacije.<\/li>\n
2 Bratstva v isti \u0161kofiji ali na istem podro\u010dju naj gojijo medsebojne odnose in tesnej\u0161e sodelovanje med seboj, pa tudi s \u010dlani ustanov posve\u010denega \u017eivljenja, ki \u017eivijo in delujejo na istem ozemlju.<\/li>\n<\/ul>\n
\u010clen 60<\/p>\n
Apostolat vzgajanja mladine, tudi v \u0161olah, je treba, kolikor je mogo\u010de, pospe\u0161evati, tako da bodo laiki prav vzgojeni za slu\u017eenje Cerkvi in \u010dlove\u0161ki dru\u017ebi ter da se bodo vzgajali cerkveni in redovni poklici.<\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 61<\/p>\n
V skladu s \u010dlenom 97 Generalnih konstitucij naj minister in bratje v vsaki provinci predano skrbijo za izrinjene iz dru\u017ebenega \u017eivljenja dana\u0161njega \u010dasa.<\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 62<\/p>\n
Za objavo knjig, ki obravnavajo vero ali nravnost, bratje potrebujejo dovoljenje provincialnega ministra, ki jim ga bo dal, ko bo dobil naklonjeno mnenje cenzorjev (prim. kan. 832). Tak\u0161no dovoljenje je potrebno tudi za vsak prevod (prim. kan. 829, GK 109, \u00a72).<\/p>\n
<\/p>\n
<\/a>TRETJI NASLOV: Ureditev misijonske evangelizacije<\/h3>\n
<\/p>\n
\u010clen 63<\/p>\n
\n
1 S privoljenjem svojega definitorija more generalni minister porazdeliti misijonsko delo posameznim provincam ali skupinam provinc, potem ko se je posvetoval z ministri in definitoriji prizadetih provinc. Poleg tega lahko generalni minister sprejme misijonsko delo v imenu vsega reda in ga dodeli skupinam bratov, ki prihajajo iz razli\u010dnih provinc, potem ko je poslu\u0161al prizadete ministre.<\/li>\n
2 Misijonsko evangelizacijo celotnega reda morajo urediti izredni statuti, ki jih potrdi generalni minister s soglasjem svojega definitorija.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 64<\/p>\n
\n
1 Provincialnemu kapitlju in, \u010de je nujno, zunaj kapitlja provincialnemu definitoriju pripada, da prosi generalnega ministra in od njega prejme misijonsko delo na nekem podro\u010dju, na katerem \u0161e ni ukoreninjena kaka provinca reda, ali pa da se z njega umakne zaradi te\u017ekih razlogov; vendar pa mora to odpoved odobriti generalni minister.<\/li>\n
2 Provinca, ki ustanavlja nov misijon v dr\u017eavi, v kateri red \u0161e ni prisoten, mora o tem obvestiti predsednika konference v regiji, v kateri se nahaja nov misijon. Prizadevati si mora za sodelovanje s sosednjimi provincami in kustodijami pri delu za\u010detne in stalne formacije ter na drugih podro\u010djih animacije in organizacije misijonske evangelizacije.<\/li>\n
3 Provincialni minister ima pravico, ob predhodnem soglasju svojega definitorija, sprejeti kako posebno dejavnost na podro\u010dju, na katerem provinca opravlja misijonsko delo.<\/li>\n
4 Provinca ima dol\u017enost, da misijonom, ki so ji dodeljeni, preskrbi zadostno \u0161tevilo sposobnih bratov in primerno podporo.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 65<\/p>\n
\n
1 Province, ki imajo svoje brate vklju\u010dene v tujo provinco kot misijonarje, naj skrbijo, da bo blagor tiste province stalno napredoval.<\/li>\n
2 Enote misijonske evangelizacije, ki se same \u0161e ne morejo primerno vzdr\u017eevati, mora v vsem podpirati Generalno tajni\u0161tvo za misijone in evangelizacijo po naro\u010dilu generalnega ministra z njegovim definitorijem, in to po predpisu izrednih statutov.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 66<\/p>\n
Misijonskega duha je treba gojiti v vsej provinci in v vseh bratstvih, posebno v vzgojnih hi\u0161ah, kot tudi med \u010dlani vse Fran\u010di\u0161kanske dru\u017eine in med drugimi verniki.<\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 67<\/p>\n
\n
1 Duha misijonskega sodelovanja, soudele\u017eenosti in ob\u010destva naj v vsaki provinci goji Fran\u010di\u0161kanska misijonska zveza.<\/li>\n
2 Provincialni animator za misijone je tudi pospe\u0161evalec Fran\u010di\u0161kanske misijonske zveze, razen \u010de je v posebnih statutih druga\u010de dolo\u010deno.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 68<\/p>\n
\n
1 Ministri morejo ob soglasju definitorija upo\u0161tevajo\u010d pravo sprejeti in poslati tiste verne laike, ki se prostovoljno ponudijo za delo misijonske evangelizacije.[14]<\/a><\/li>\n
2 Pravice in dol\u017enosti vernih laikov, sprejetih v delo misijonske evangelizacije, je treba opredeliti v veljavni pogodbi, po mo\u017enosti veljavni tudi na civilnem podro\u010dju.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 69<\/p>\n
Po posvetu s svojim definitorijem naj provincialni minister blagohotno sprejeme pro\u0161njo sposobnega brata,[15]<\/a> ki izrazi \u017eeljo, da bi delal v kaki dejavnosti misijonske evangelizacije reda.<\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 70<\/p>\n
\n
1 \u010ce provinca nima svojega misijonskega podro\u010dja, naj provincialni minister preko Generalnega tajni\u0161tva za misijone in evangelizacijo ponudi bratom mo\u017enost, da se vklju\u010dijo v misijonske pobude reda ali kake druge province.<\/li>\n
2 V tem primeru provincialnemu ministru pripada, da sklene dogovor, v katerem je dolo\u010deno, koliko \u010dasa bo brat tam delal in kak\u0161ne so njegove pravice in dol\u017enosti.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 71<\/p>\n
Provincialni ministri naj prek Generalnega tajni\u0161tva za misijone in evangelizacijo prosijo generalnega ministra za obedienco za brate, ki \u017eelijo iti kot misijonarji zunaj svoje province; isto tajni\u0161tvo naj tudi obvestijo o njihovi dokon\u010dni vrnitvi v provinco.<\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 72<\/p>\n
\n
1 Milo\u0161\u010dina, ki je v provinci ali v konferenci provincialnih ministrov zbrana v dobro misijonskega dela, naj bo porabljena v ta namen v odvisnosti od prizadetih provincialnih ministrov po predpisih posebnih in izrednih statutov.<\/li>\n
2 Generalno tajni\u0161tvo za misijone in evangelizacijo morajo ekonomsko podpirati vse enote reda. Generalni kapitelj mora dolo\u010diti obliko in metodo te podpore.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
<\/a>\u010cETRTI NASLOV: Kustodija in komisariati Svete de\u017eele<\/h3>\n
<\/p>\n
\u010clen 73<\/p>\n
Vsaka provinca naj skrbi, da bo imela v Kustodiji Svete de\u017eele vedno kakega primernega brata, ki bo tam slu\u017eil vsaj \u0161tiri leta; ostane pa pravica generalnega ministra, da tja po\u0161lje brate iz katerekoli province, vendar mora prej sli\u0161ati mnenje provincialnega ministra in kustosa Svete de\u017eele.<\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 74<\/p>\n
\n
1 V vsaki provinci ali vsaj v vsaki regiji ali narodu naj generalni minister, ko je upo\u0161teval posebne razmere, po posvetovanju s svojim definitorijem in potem, ko je prejel mnenje kustosa Svete de\u017eele in prizadetih provincialnih ministrov, poskrbi za ustanovitev Komisariata Svete de\u017eele, ki mu predseduje komisar.<\/li>\n
2 Naloga komisarjev Svete de\u017eele je v svojem okoli\u0161u pospe\u0161evati spoznavanje svetih krajev, \u0161tudij in pobo\u017enost do njih kakor tudi organiziranje romanj. Po predpisih posebnega prava je njihova naloga tudi, da v svojem okoli\u0161u zbirajo pomo\u010d za spodbujanje apostolske dejavnosti in za razmah ustanov v Sveti de\u017eeli.<\/li>\n
3 Slu\u017ebo komisarjev Svete de\u017eele in vodenje komisariatov urejajo Generalne konstitucije in statuti.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 75<\/p>\n
Glede na to, kako so bili ustanovljeni, so Komisariati Svete de\u017eele dveh vrst:<\/p>\n
\n
hi\u0161e, ki je neposredno odvisna od Kustodije Svete De\u017eele ali pa jo je ta ustanovila na ozemlju neke province;<\/li>\n
del hi\u0161e kake province; v tem primeru so komisariati podvr\u017eeni vizitaciji ministra hi\u0161e, v kateri imajo sede\u017e in morajo predstaviti triletno poro\u010dilo provincialnemu kapitlju.<\/li>\n<\/ol>\n
<\/p>\n
\u010clen 76<\/p>\n
Komisarje Svete de\u017eele in, \u010de se zdi koristno, tudi vicekomisarje, izvoli kapitularni kongres kustodije za tri leta, \u010de gre za komisarje prve vrste; ali kapitularni kongres province, \u010de gre za komisarje druge vrste.<\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 77<\/p>\n
Komisarji in bratje, ki so dodeljeni komisariatu, naj svoje dejavnosti ne izvajajo zunaj meja podro\u010dja, ki jim je bilo dolo\u010deno, brez dovoljenja pristojnih ministrov po predpisih statutov.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/a>\u0160esto poglavje: \u00bbHREPENETI MORAJO PO GOSPODOVEM DUHU IN NJEGOVI SVETI DEJAVNOSTI\u00ab (FPVod 10,8)<\/h1>\n
<\/p>\n
<\/a>PRVI NASLOV: Splo\u0161na pravila o formaciji<\/h3>\n
<\/p>\n
\u010clen 78<\/p>\n
\n
1 Po predpisih \u010dlena 134 Generalnih konstitucij ima generalni minister s svojim definitorijem pravico, da v vsem redu ureja formacijo in bedi nad njo.<\/li>\n
2 Pri izvajanju te naloge generalni minister uporablja Generalno tajni\u0161tvo za formacijo in \u0161tudij. Dol\u017enost tajnika tega urada je, da z nasvetom in delom pomaga generalnemu ministru v vsem, kar zadeva formacijo.<\/li>\n
3 Fran\u010di\u0161kansko formacijo vsega reda urejata Na\u010drt formacije (Ratio Formationis<\/em>) in Na\u010drt \u0161tudija (Ratio Studiorum<\/em>), ki ju potrdi generalni minister ob soglasju definitorija.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 79<\/p>\n
\n
1 V odvisnosti od generalnega ministra je naloga Generalnega tajni\u0161tva za formacijo in \u0161tudij:<\/li>\n<\/ul>\n
\n
urejati celotno vzgojno dejavnost v redu;<\/li>\n
pospe\u0161evati in usklajevati vzgojo in \u0161tudij s primernimi sredstvi in pobudami;[16]<\/a><\/li>\n
skrbeti, da se izpolnijo vsa navodila, ki so jih oblasti reda pretresle in o njih odlo\u010dile glede formacije in \u0161tudija, ter nadzorovati, ali se to spolnjuje;[17]<\/a><\/li>\n
razvijati vedno ve\u010dje sodelovanje in dialog med vzgojitelji.[18]<\/a><\/li>\n<\/ol>\n
\n
2 Generalno tajni\u0161tvo za formacijo in \u0161tudij se ravna po izrednih statutih, ki jih je potrdil generalni minister ob soglasju svojega definitorija.<\/li>\n
3 Vsaka enota reda mora ekonomsko podpirati Generalno tajni\u0161tvo za formacijo in \u0161tudij. Generalni kapitelj mora dolo\u010diti obliko in metodo te podpore.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 80<\/p>\n
\n
1 Generalnemu tajni\u0161tvu za formacijo in \u0161tudij pomaga Mednarodni svet za formacijo in \u0161tudij, ki ga sestavljajo delegati vseh konferenc provincialnih ministrov in drugi bratje po predpisih izrednih statutov.<\/li>\n
2 Vsaka konferenca provincialnih ministrov naj izvoli enega delegata po predpisih same konference in izrednih statutov Mednarodnega sveta za formacijo in \u0161tudij.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 81<\/p>\n
\n
1 V skladu s \u010dlenom 138 Generalnih konstitucij pripada provincialnemu ministru z definitorijem, da v svoji provinci usmerja formacijo in jo nadzira po dolo\u010dbah splo\u0161nega in lastnega prava.<\/li>\n
2 Provincam in drugim pristojnim enotam reda pripada naloga, da predpise Generalnih konstitucij in statutov ter druge dokumente reda prilagodijo posebnim okoli\u0161\u010dinam oseb in krajev.<\/li>\n
3 Posamezne konference provincialnih ministrov, province in druge pristojne enote reda naj napravijo lastni Na\u010drt formacije in Na\u010drt \u0161tudija za vse brate. Pri tem naj upo\u0161tevajo predpise prava in zagotovijo neprekinjenost med za\u010detno in trajno formacijo. Te dokumente, odobrene po predpisih posebnih statutov, mora potrditi generalni minister.<\/li>\n
4 Za pospe\u0161evanje tesnej\u0161ega sodelovanja med vzgojitelji v isti regiji ali v konferenci lahko province in samostojne kustodije iste regije ali konference izdelajo enoten Na\u010drt formacije in enoten Na\u010drt \u0161tudija. Nato ju mora potrditi generalni minister.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 82<\/p>\n
\n
1 Vsaka provinca naj ustanovi Tajni\u0161tvo za formacijo in \u0161tudij, ki mu predseduje tajnik. To tajni\u0161tvo sestavljajo: moderator za trajno formacijo, posamezni magistri ali rektorji vzgojnih hi\u0161, animator za pastoralno skrb za poklice in drugi bratje, kolikor bo potrebno, po predpisih posebnih in izrednih statutov.<\/li>\n
2 Naloga tajnika je pospe\u0161evati in usklajevati v odvisnosti od provincialnega ministra vso vzgojno dejavnost v provinci. Njegovo slu\u017ebo natan\u010dneje dolo\u010dijo posebni in izredni statuti.<\/li>\n
3 Provincialnega tajnika za formacijo in \u0161tudij izvoli kapitularni kongres, zunaj kongresa pa provincialni minister z definitorijem, v samostojni kustodiji pa kustos s svetom.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 83<\/p>\n
\n
1 Za posamezne konference provincialnih ministrov naj se, \u010de je mogo\u010de, ustanovi Tajni\u0161tvo konference za formacijo in \u0161tudij, katerega naloga je: pospe\u0161evati dialog in sodelovanje glede formacije in \u0161tudija ter imeti pogoste stike tako z Generalnim tajni\u0161tvom kot s provincialnimi tajniki za formacijo in \u0161tudij.<\/li>\n
2 Tajni\u0161tvo konference za formacijo in \u0161tudij urejajo statuti pristojne konference provincialnih ministrov.<\/li>\n
3 Tajnika konference za formacijo in \u0161tudij izvolijo po predpisih statutov konference provincialnih ministrov.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 84<\/p>\n
Poleg Tajni\u0161tva za formacijo in \u0161tudij vsake konference ima lahko tudi ve\u010d provinc skupaj Medprovincialno tajni\u0161tvo za formacijo in \u0161tudij, ki se ravna po izrednih statutih.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/a>DRUGI NASLOV: Trajna formacija<\/h3>\n
<\/p>\n
\u010clen 85<\/p>\n
\n
1 Ministri naj skrbijo, da bodo kapitlji izdelali na\u010drte trajne formacije.<\/li>\n
2 Po \u010dlenu 139 \u00a72 Generalnih konstitucij naj ima vsaka provinca moderatorja trajne formacije po predpisih posebnih statutov.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 86<\/p>\n
\n
1 V posebnih statutih naj bo poskrbljeno za vse, kar zadeva uresni\u010devanje trajne formacije,[19]<\/a> s posebno pozornostjo na vsaj prvih petih letih po slovesnih zaobljubah.<\/li>\n
2 Kar zadeva trajno fran\u010di\u0161kansko formacijo, naj se tam, kjer to svetujejo okoli\u0161\u010dine, ustanovijo medprovincialne ali medobediencialne hi\u0161e.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
<\/a>TRETJI NASLOV: Vzgojitelji<\/h3>\n
<\/p>\n
\u010clen 87<\/p>\n
V vzgojni hi\u0161i naj vzgojitelji spremljajo kandidate in brate, ki so \u0161e v za\u010detni formaciji, in z njimi delajo tako, da v njihovem \u017eivljenju odkrivajo Bo\u017ejo voljo, globlje preiskujejo nagibe za odlo\u010ditev, da se oklenejo fran\u010di\u0161kanskega \u017eivljenja, preudarjajo lastna izkustva \u017eivljenja v bratstvu in kot manj\u0161i ter i\u0161\u010dejo na\u010din fran\u010di\u0161kanskega \u017eivljenja, ki je skladen z zna\u010dajem vsakega posameznika.[20]<\/a><\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 88<\/p>\n
\n
1 Po \u010dlenu 139 \u00a72 Generalnih konstitucij naj kapitularni kongres izvoli za vsako vzgojno hi\u0161o magistra ali rektorja, zunaj kongresa pa naj to stori provincialni minister z definitorijem ali kustos samostojne kustodije s svetom po predpisih posebnih in izrednih statutov.<\/li>\n
2 V vsaki vzgojni hi\u0161i sestavljajo zbor vzgojiteljev tisti bratje, ki jih je izrecno dolo\u010dil provincialni minister, potem ko je sli\u0161al mnenje definitorija. Ta zbor naj sestavljata taka edinost in razli\u010dnost, da se bo lahko bolje soo\u010dil s potrebami posameznikov glede na starost, zrelost, stopnjo izobrazbe in druge okoli\u0161\u010dine gojencev.<\/li>\n
3 Posebni statuti naj dolo\u010dijo vzgojitelje za brate, ki iz raznih razlogov bivajo zunaj vzgojne hi\u0161e.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
<\/a>\u010cETRTI NASLOV: Pastoralna skrb za poklice<\/h3>\n
<\/p>\n
\u010clen 89<\/p>\n
\n
1 V vsaki provinci naj provincialni minister po predpisih posebnih in izrednih statutov imenuje brata, ki naj animira in usklajuje pastoralno skrb za poklice.<\/li>\n
2 Dol\u017enost tega brata je, da pospe\u0161uje in usmerja delo za poklice bodisi v provinci in z drugimi provincami, bodisi s celotno Fran\u010di\u0161kansko dru\u017eino po predpisih Generalnih konstitucij in posebnih statutov.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
<\/a>PETI NASLOV: Za\u010detna formacija<\/h3>\n
<\/p>\n
\u010clen 90<\/p>\n
\n
1 Provincialni minister ali kustos samostojne kustodije imata pravico sprejeti kandidata v postulat, upo\u0161tevajo\u010d posebne statute.<\/li>\n
2 Postulat je treba pre\u017eiveti pod vodstvom magistra po predpisih posebnih ali izrednih statutov.<\/li>\n
3 Posebni statuti naj dolo\u010dijo trajanje postulata, tako da ne bo kraj\u0161i od enega leta in ne dalj\u0161i od dveh let.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 91<\/p>\n
Poleg tega, kar je lahko dolo\u010deno v posebnih statutih in kar predvideva splo\u0161no pravo, morajo imeti kandidati za noviciat \u0161e naslednje:<\/p>\n
\n
pravi namen, svobodno voljo, duhovno, umsko in social-no primernost;<\/li>\n
primerno telesno in du\u0161evno zdravje, kjer je treba upo\u0161tevati morebitna podedovana dru\u017einska nagnjenja;<\/li>\n
primerno osebno zrelost;<\/li>\n
primerno umsko ali poklicno usposobljenost.[21]<\/a><\/li>\n<\/ol>\n
<\/p>\n
\u010clen 92<\/p>\n
\n
1 Vsak kandidat za noviciat naj pisno izjavi,:<\/li>\n<\/ul>\n
\n
da nima nobene te\u017eke ali kroni\u010dne bolezni in da ve, da bi bil sprejem in zato tudi njegove zaobljube neveljavne, \u010de bi to zvija\u010dno prikril;<\/li>\n
da vstopa v red prostovoljno;<\/li>\n
da je v skladu z odlo\u010ditvijo ministrov in gvardijanov pripravljen zastonj opraviti kakr\u0161nokoli delo, tako da ne bo imel pravice zahtevati od reda nobenega denarnega povra\u010dila v primeru, da red zapusti ali ga minister odslovi.<\/li>\n<\/ol>\n
\n
2 Izjave, o katerih govori \u00a71, naj podpi\u0161ejo gvardijan, dve pri\u010di in sam kandidat. Shranjene naj bodo v provincialnem arhivu. Pri mladoletnih kandidatih naj take izjave podpi\u0161ejo star\u0161i ali varuh.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 93<\/p>\n
Za veljaven vstop v noviciat mora biti kandidat prost zadr\u017ekov, ki jih navaja splo\u0161no pravo, in mora dopolniti vsaj sedemnajsto leto starosti. Predlo\u017eiti mora krstni, birmanski in samski list skupaj z ostalimi dokumenti, ki jih zahtevajo posebni statuti.[22]<\/a><\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 94<\/p>\n
\n
1 Generalni minister more z redno oblastjo sprejemati v vsem redu kandidate za postulat, noviciat in zaobljube, ravnati pa se mora po pravu;[23]<\/a> v kustodijah, ki so od njega odvisne, pa jih lahko tudi sprejme.<\/li>\n
2 Provincialni minister in kustos samostojne kustodije imata pravico sprejemati kandidate v noviciat za svojo provinco ali kustodijo ob upo\u0161tevanju predpisov posebnih statutov;[24]<\/a> kustos odvisne kustodije potrebuje pooblastilo svojega ministra.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 95<\/p>\n
\n
1 Glede dejanja ali obreda pri vstopu v noviciat je treba spolniti dolo\u010dbe posebnih statutov in redovnega obrednika.<\/li>\n
2 Obredu predseduje minister, ki kandidata sprejema v noviciat ali od njega poobla\u0161\u010deni brat. V izrednih okoli\u0161\u010dinah, kot v primeru, da stik s pristojnim ministrom ali njegovim namestnikom ni mogo\u010d, ima to pravico tisti, ki vodi novicia\u0161ko hi\u0161o, da je le \u017ee znano dovoljenje za vstop po predpisu \u00a72 prej\u0161njega \u010dlena.<\/li>\n
3 O za\u010detku noviciata je treba sestaviti dokument, ki ga podpi\u0161ejo predsedujo\u010di obreda, dve pri\u010di in sam kandidat.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 96<\/p>\n
\n
1 Da je noviciat veljaven, ga je treba pre\u017eiveti v hi\u0161i reda, ki je za to pravilno dolo\u010dena, in mora trajati dvanajst mesecev.[25]<\/a><\/li>\n
2 Hi\u0161o noviciata ustanovi, prenese ali razpusti s pisnim odlokom generalni minister s privolitvijo svojega definitorija.[26]<\/a><\/li>\n
3 V izjemnem primeru more generalni minister, potem ko je dobil soglasje svojega definitorija, dovoliti, da posamezen kandidat veljavno opravi noviciat zunaj hi\u0161e noviciata v drugi hi\u0161i reda pod vodstvom kakega sposobnega brata, ki zmore opravljati slu\u017ebo magistra.[27]<\/a><\/li>\n
4 Provincialni minister more dovoliti, da skupina novincev dolo\u010dena \u010dasovna obdobja biva v drugi redovni hi\u0161i, ki jo je sam dolo\u010dil.[28]<\/a><\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 97<\/p>\n
\n
1 Brez dovoljenja generalnega ministra naj se noviciat ne za\u010dne, \u010de niso navzo\u010di vsaj trije kandidati.<\/li>\n
2 \u010ce v provinci ali kustodiji pet let zaporedoma ni bilo nobenega novinca, se ne more za\u010deti novo leto noviciata brez soglasja generalnega ministra, \u010deprav ima kanoni\u010dno ustanovljeno hi\u0161o noviciata.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 98<\/p>\n
\n
1 Magister novincev, pod katerega vodstvom je noviciat, mora biti brat s slovesnimi zaobljubami. Izvoljen je na kapitularnem kongresu, zunaj kongresa pa po predpisu \u010dlena 88 \u00a71 teh statutov.[29]<\/a><\/li>\n
2 Vodstvo novincev je pod oblastjo provincialnega ministra pridr\u017eano samo magistru, ki v sodelovanju z zborom vzgojiteljev ureja bratsko \u017eivljenje in vzgojne dejavnosti novincev ter se pri tem ravna po posebnih in izrednih statutih; ostane pa v veljavi \u010dlen 140 \u00a73 Generalnih konstitucij.[30]<\/a><\/li>\n
3 Dvakrat na leto naj magister v sodelovanju z zborom vzgojiteljev sestavi pisno sodbo o primernosti posameznih novincev ob upo\u0161tevanju posebnih in izrednih statutov; magister naj jo podpi\u0161e in po\u0161lje provincialnemu ministru.<\/li>\n<\/ul>\n
\u010clen 99<\/p>\n
V \u010dasu noviciata je treba prekiniti redni \u0161tudij. Sme se dovoliti ali tudi ukazati \u0161tudij, ki je koristen vzgoji novincev po predpisih \u010dlenov 152-153 Generalnih konstitucij. \u0160tudij, skladen z noviciatom, pa mora biti usmerjen k spoznavanju in ljubezni do Boga in k pospe\u0161evanju \u017eivljenja, ki se hrani iz vere.[31]<\/a> Zato:<\/p>\n
\n
je treba novince uvajati v teologijo redovnega \u017eivljenja, predvsem v teologijo Vodila, zgodovino in duhovnost reda, ki temelji zlasti na spisih svetega Fran\u010di\u0161ka. Hkrati naj se v bratskem ob\u010destvu in v sodelovanju pri dejavnostih bratov prakti\u010dno u\u010dijo evangeljskega \u017eivljenja;<\/li>\n
naj novinci z vsakdanjim branjem in premi\u0161ljevanjem Svetega pisma, predvsem evangelija, v katerem korenini na\u0161e Vodilo, posnemajo \u017eivljenje Jezusa Kristusa;<\/li>\n
naj se novinci uvajajo v pogovor z Bogom v osebni molitvi; pod vodstvom Device Marije, Matere Cerkve, naj se z dejavnim obhajanjem liturgije globlje v\u017eivijo v velikono\u010dno skrivnost in z veliko skrbnostjo sodelujejo pri skrivnostih Cerkve;<\/li>\n
naj novinci opravljajo pobo\u017ene vaje, ki jih priporo\u010da zdrava tradicija reda in se skladajo s predpisi svete liturgije, tako da se bodo krepili v duhu molitve.<\/li>\n<\/ol>\n
<\/p>\n
\u010clen 100<\/p>\n
\n
1 Po \u010dlenu 154 \u00a72 Generalnih konstitucij morejo posebni statuti dolo\u010diti eno ali ve\u010d \u010dasovnih obdobij za vaje v apostolatu zunaj novicia\u0161ke hi\u0161e; ohraniti je treba zna\u010dilno novicia\u0161ko vzgojo.<\/li>\n
2 To apostolsko izkustvo mora biti resni\u010dno vzgojna dejavnost,[32]<\/a> ki mora biti tako urejena, da se ne za\u010dne prej kakor po prvih treh mesecih noviciata, da novinec ostane v noviciatu \u0161est zaporednih mesecev in da se vrne vanj vsaj en mesec pred za\u010dasnimi zaobljubami.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 101<\/p>\n
\n
1 Noviciat se prekine tako, da ga je treba znova za\u010deti in kon\u010dati, \u010de je novinec odsoten iz novicia\u0161ke hi\u0161e ve\u010d kot tri mesece nepretrgano ali v presledkih, razen v primeru odsotnosti zaradi vaj v apostolatu; prav tako, \u010de ga iz hi\u0161e odpusti minister ali \u010de brez njegovega dovoljenja zapusti hi\u0161o z namenom, da se ne vrne.[33]<\/a><\/li>\n
2 \u010ce po kon\u010danem noviciatu \u0161e ostane dvom o novin\u010devi primernosti, more provincialni minister, potem ko je sli\u0161al mnenje svojega definitorija, podalj\u0161ati \u010das noviciata, vendar ne prek \u0161est mesecev.[34]<\/a><\/li>\n
3 Novinec more svobodno zapustiti red, pa tudi provincialni minister ga lahko odslovi, potem ko je sli\u0161al magistrovo mnenje.[35]<\/a><\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 102<\/p>\n
\u010ce je novinec primeren, napravi po kon\u010danem noviciatu za\u010dasne zaobljube, ki jih bo obnavljal vsako leto, razen \u010de posebni statuti dolo\u010dajo druga\u010de.<\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 103<\/p>\n
\n
1 V skladu s \u010dlenom 156 \u00a72 Generalnih konstitucij pripada provincialnemu ministru ali kustosu samostojne kustodije, po tem ko je sli\u0161al mnenje magistra in zbora vzgojiteljev novicia\u0161ke hi\u0161e, pravica, da dovoli novincu pristopiti k prvim zaobljubam in da jih sam sprejme.<\/li>\n
2 Istemu ministru ali kustosu pripada, da dovoli in sprejme obnovitev za\u010dasnih zaobljub po predpisih posebnih statutov.[36]<\/a><\/li>\n
3 Kustos odvisne kustodije potrebuje pooblastilo svojega ministra.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 104<\/p>\n
\n
1 Posebni statuti dolo\u010dijo \u010das za\u010dasnih zaobljub, ki naj ne bo kraj\u0161i od treh let in ne dalj\u0161i od \u0161estih let; ostane pa v veljavi dolo\u010dilo \u00a73 tega \u010dlena.[37]<\/a><\/li>\n
2 Provincialni minister ali kustos samostojne kustodije, v katerega pristojnosti je dovoliti bratu pristop k zaobljubam, more iz upravi\u010denega razloga tudi dovoliti, da nekdo napravi slovesne zaobljube tudi prej, vendar ne ve\u010d kot tri mesece.[38]<\/a><\/li>\n
3 Isti minister ali kustos samostojne kustodije more v posebnih primerih in po predpisih posebnih statutov, ko je sli\u0161al mnenje definitorija ali sveta, podalj\u0161ati \u010das za\u010dasnih zaobljub, toda tako, da skupen \u010das ne presega devet let.[39]<\/a><\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 105<\/p>\n
\n
1 Dobo za\u010dasnih zaobljub je treba pre\u017eiveti v vzgojni hi\u0161i ali po posebnih statutih v drugi hi\u0161i reda, vedno pa pod vodstvom sposobnega brata, ki opravlja slu\u017ebo magistra.<\/li>\n
2 Magistru bratov z za\u010dasnimi zaobljubami v sodelovanju z zborom vzgojiteljev pripada, da ureja vse vzgojno delovanje po predpisih Generalnih konstitucij, teh statutov ter posebnih in izrednih statutov.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 106<\/p>\n
\n
1 Vsi bratje si morajo v \u010dasu za\u010dasnih zaobljub prizadevati za celostno zna\u010dilno fran\u010di\u0161kansko formacijo, zato da bi bolj polno udejanjili pravo \u017eivljenje reda in na bolj primeren na\u010din vr\u0161ili njegovo poslanstvo.<\/li>\n
2 Da bi bila tak\u0161na fran\u010di\u0161kanska, kot tudi teolo\u0161ka in humanisti\u010dna formacija uresni\u010dena, naj imajo posamezne province ali ve\u010d provinc skupaj lasten program, skupen za vse brate, upo\u0161tevajo\u010d navodila Na\u010drta formacije (Ratio Formationis<\/em>) in Na\u010drta \u0161tudija (Ratio Studiorum<\/em>).<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 107<\/p>\n
\n
1 Poro\u010dilo o primernosti bratov za za\u010dasne zaobljube, ki ga morajo podpisati magister in zbor vzgojiteljev, je treba vsaj enkrat na leto poslati provincialnemu ministru ali kustosu samostojne kustodije.<\/li>\n
2 Pred slovesnimi zaobljubami naj imajo kandidati fran\u010di\u0161kansko duhovno pripravo, ki naj traja neprekinjeno vsaj en mesec in ki jo morajo bratje pre\u017eiveti v sveti zbranosti in molitvi, ko premi\u0161ljujejo o pomembnosti tega odlo\u010dilnega in izjemnega dejanja, s katerim se redovnik za vedno posveti Bogu.<\/li>\n
3 Provincialnemu ministru ali kustosu samostojne kustodije pripada, da dovoli bratom pristopiti k slovesnim zaobljubam in jih sprejeti, ob spo\u0161tovanju \u010dlena 159 \u00a72 Generalnih konstitucij, potem ko je sli\u0161al mnenje magistra, zbora vzgojiteljev, slovesno zaobljubljenih bratov hi\u0161e, v kateri je kandidat pre\u017eivel zadnje leto, ter drugih bratov po predpisu posebnih statutov; kustos odvisne kustodije potrebuje pooblastilo generalnega ali provincialnega ministra.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 108<\/p>\n
Pri presojanju primernosti kandidatov za red je treba poleg tega, kar za veljavnost predpisuje splo\u0161no pravo, biti pozoren tudi na njihovo potrebno \u010dlove\u0161ko zrelost in razpolo\u017eljivost za delo: to so stvari, ki pri izbiri zahtevajo primerno strogost presoje.[40]<\/a><\/p>\n
<\/p>\n
<\/a>\u0160ESTI NASLOV: Formacija za slu\u017ebe in svete redove<\/h3>\n
<\/p>\n
\u010clen 109<\/p>\n
\n
1 Vsaka provinca, ali \u010de bi se zdelo primerno, ve\u010d provinc skupaj naj imajo lastno \u0161tudijsko redi\u0161\u010de za formacijo bratov, ki se pripravljajo za slu\u017ebe in svete redove; to sredi\u0161\u010de se ravna po lastnih statutih, pri \u010demer se je treba ravnati po pravu.<\/li>\n
2 Ustanovitev in ukinitev \u0161tudijskega sredi\u0161\u010da pripada provincialnemu ministru ali provincialnim ministrom ob soglasju lastnega definitorija, po posvetu z generalnim ministrom.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 110<\/p>\n
\n
1 \u0160tudij v celotnem redu uravnava Na\u010drt \u0161tudija (Ratio Studiorum<\/em>), ki ga potrdi generalni minister ob soglasju definitorija.<\/li>\n
2 Na\u010drt \u0161tudija sleherne province ali ve\u010d provinc, ki ureja formacijo bratov, ki se pripravljajo na slu\u017ebe in svete redove, je treba sestaviti glede na predpise splo\u0161nega prava in prava \u0161kofovske konference ter na zakone in navodila reda.[41]<\/a><\/li>\n
3 Ta Na\u010drt \u0161tudija mora potrditi provincialni minister ali, \u010de gre za ve\u010d provinc, pristojni ministri ob soglasju definitorija in ga je treba poslati generalnemu ministru.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 111<\/p>\n
Kadar se bratje pripravljajo na slu\u017ebe in svete redove v ustanovah, ki ne pripadajo redu, ali v zdru\u017eenih ustanovah, ki niso pod neposrednim vodstvom province, mora provincialni minister poskrbeti, da se izobrazba bratov dopolni, tako da upo\u0161teva tudi Na\u010drt \u0161tudija reda in province.<\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 112<\/p>\n
\n
1 Provincialni minister ima za svojo provinco pravico dovoliti bratom pristop k vzpostavljenim slu\u017ebam in jih podeliti, potem ko je sli\u0161al mnenje magistra in zbora vzgojiteljev, \u010de ta obstaja.<\/li>\n
2 Provincialni minister more dovoliti bratu pristop k svetim redovom,[42]<\/a> potem ko je sli\u0161al mnenje bratov s slovesnimi zaobljubami hi\u0161e in drugih, ki skrbijo in so odgovorni za njegovo formacijo, in potem ko je opravil posvetovalno glasovanje definitorija, \u010de se za redovnika misli, da je sposoben in \u010de se tak\u0161na slu\u017eba poka\u017ee koristna za Cerkev in za red (prim. kan. 1025 \u00a72).<\/li>\n
3 Pristojni provincialni minister more samo iz kanoni\u010dnega razloga, tudi tajnega, prepovedati prejem prezbiterata diakonom, ki so namenjeni za prezbiterat (prim. kan. 1030).<\/li>\n
4 Provincialnemu ministru pripada, da razglasi iregularnost in zadr\u017eke za prejem ali opravljanje zakramenta svetega reda, razen \u010de je razlog zanje tajen, in podeliti spregled v primerih, ki niso pridr\u017eani Apostolskemu sede\u017eu.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
<\/a>SEDMI NASLOV: Formacija za druge slu\u017ebe in naloge<\/h3>\n
<\/p>\n
\u010clen 113<\/p>\n
\n
1 Bratje, ki se pripravljajo in so dolo\u010deni za neko slu\u017ebo ali nalogo, si morajo pridobiti v skladu s svojimi sposobnostmi poklicno, tehni\u010dno in znanstveno formacijo.<\/li>\n
2 Ta formacija mora biti tak\u0161na, da bo mogla koristno slu\u017eiti \u017eivljenju bratstva, poslanstvu Cerkve in potrebam ljudi.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
<\/a>OSMI NASLOV: Pospe\u0161evanje \u0161tudija v redu<\/h3>\n
<\/p>\n
\u010clen 114<\/p>\n
\n
1 Ministri naj marljivo pospe\u0161ujejo akademske \u0161tudije in pri srcu naj jim bo primerna priprava strokovnjakov in u\u010diteljev v redovnih ali drugih ustanovah glede na potrebe province in vsega reda.<\/li>\n
2 Ministri naj pospe\u0161ujejo intelektualno dejavnost prek \u0161tudijskih ustanov in kongresov tako v provincah kakor v konferencah.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 115<\/p>\n
Ministri naj skrbijo, da bodo sredi\u0161\u010da \u0161tudija, raziskovanja in izdajanja znanstvenih del urejena tako, kakor zahtevajo dana\u0161nji \u010dasi; upo\u0161tevajo naj potrebe reda in provinc.<\/p>\n
\u010clen 116<\/p>\n
\n
1 Med \u0161tudijskimi sredi\u0161\u010di reda ima prvo mesto Pape\u0161ka univerza Antonianum, katere veliki kancler in voditelj je generalni minister.<\/li>\n
2 Pape\u0161ka univerza Antonianum kot sede\u017e \u0161tudija na visoki znanstveni ravni, ki ima prednostno fran\u010di\u0161kansko zna\u010dilnost, ki temelji na mednarodnosti in medfran\u010di\u0161kanskem sodelovanju, si je postavila tele cilje:<\/li>\n<\/ul>\n
\n
biti sredi\u0161\u010de fran\u010di\u0161kanskega raziskovanja in \u0161tudija;<\/li>\n
biti sede\u017e za pripravo profesorjev in vzgojiteljev vsega reda;<\/li>\n
dati svoje znanstvene raziskave v korist in uporabo raznih ustanov reda;<\/li>\n
biti v pomo\u010d redu pri ustvarjanju skladnosti razuma in duha.[43]<\/a><\/li>\n<\/ol>\n
<\/p>\n
\u010clen 117<\/p>\n
Provincialni ministri morajo nuditi generalnemu ministru svoje sodelovanje za dosego ciljev Pape\u0161ke univerze Antonianum, tako da poskrbijo za profesorje, \u0161tudente in sredstva.<\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 118<\/p>\n
Bratje na\u0161ega reda morajo za slu\u017eenje Pape\u0161ki univerzi Antonianum nuditi svoje delo v duhu sodelovanja in pokor\u0161\u010dine generalnemu ministru po predpisih izrednih statutov in odlokov reda.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/a>Sedmo poglavje: \u00bbBRATJE SO DOL\u017dNI UBOGATI BRATA FRAN\u010cI\u0160KA IN NJEGOVE NASLEDNIKE\u00ab (FPVod 1,3)<\/h1>\n
<\/p>\n
<\/a>Ureditev in vodstvo reda ter upravljanje dobrin<\/h2>\n
<\/a>PRVI DEL: UREDITEV REDA IN VODSTVO NA SPLO\u0160NO<\/h2>\n
<\/p>\n
<\/a>PRVI NASLOV: Ureditev reda<\/h3>\n
<\/p>\n
\u010clen 119<\/p>\n
\n
1 V redu so poleg provinc, ki so temeljne enote reda za njegovo \u017eivljenje in poslanstvo (prim. GK \u010dl. 169 \u00a71), tudi druge enote, poimenovane kustodije, ki so lahko samostojne ali odvisne, ter federacije in fundacije.<\/li>\n
2 Vsi bratje in vsak posamezen brat naj s primernimi sredstvi in pobudami pospe\u0161ujejo in razvijajo sodelovanje med enotami reda.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 120<\/p>\n
\n
1 Preden je ustanovljena nova provinca, mora biti generalnemu definitoriju znano, da bo mogla voditi \u017eivljenje in poslanstvo reda z vsem potrebnim za formacijo, vodstvo, sodelovanje in materialno vzdr\u017eevanje, ob spo\u0161tovanju tega, kar zahteva pravo.<\/li>\n
2 Nova provinca reda naj ne bo ustanovljena, \u010de je po posvetu s prizadetimi osebami ne bo sestavljalo najmanj 40 bratov s slovesnimi zaobljubami in 6 gvardijanatov z utemeljenim upanjem na rast reda.<\/li>\n
3 Pri preverjanju prej omenjenih lastnosti in tudi vsake druge prvine, ki bi bila koristna za dolo\u010ditev dejanskega stanja razli\u010dnih enot reda, je pomembna vestno vodena kanoni\u010dna vizitacija.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 121<\/p>\n
\n
1 \u010ce bratje ene ali ve\u010d provinc bivajo na podro\u010dju, kjer je po sodbi generalnega definitorija primerno \u0161tevilo bratov z utemeljenim upanjem za prihodnjo rast reda, na nasvet ministrov konference tega podro\u010dja in po posvetovanju z brati prizadeti provincialni ministri sami od sebe ali na zahtevo generalnega ministra sklenejo dogovor; potem se lahko pristopi naprej k ustanovitvi nove province ali, \u010de to zahteva primer, samostojne ali odvisne kustodije, dr\u017ee\u010d se predpisov.<\/li>\n
2 Za ustanovitev samostojne kustodije, \u010de posebne okoli\u0161\u010dine ne svetujejo druga\u010de, in ko se je posvetovalo s prizadetimi osebami, se zahteva vsaj 25 slovesno zaobljubljenih bratov in 4 gvardijanati, in tudi utemeljeno upanje na rast reda.<\/li>\n
3 Iz posebnih razlogov in v posebnih okoli\u0161\u010dinah lahko generalni minister ob soglasju svojega definitorija ustanovi kustodijo, odvisno od njega samega ali od kake province, da je le ob njeni ustanovitvi najmanj 15 slovesno zaobljubljenih bratov in 3 gvardijanati.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 122<\/p>\n
\u010ce ni izrecno druga\u010de re\u010deno, je samostojna kustodija izena\u010dena s provinco, in kar je v Generalnih konstitucijah in v teh statutih dolo\u010deno za province in njihovo vodenje, naj se uporablja za samostojno kustodijo in njeno vodenje.<\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 123<\/p>\n
\u010ce bratje iz razli\u010dnih provinc delajo na kakem podro\u010dju, kjer \u0161e ni mogo\u010de ustanoviti nove province ali kustodije, naj se pristojni ministri sami od sebe ali na zahtevo generalnega ministra, potem ko so se posvetovali s prizadetimi brati, posvetujejo med seboj o tem, da bi prosili generalnega ministra za ustanovitev federacije, ki je po svoji naravi za\u010dasna ustanova, naravnana k bodo\u010di ustanovitvi province ali kustodije. Ureditev in upravljanje federacije urejajo lastni statuti, ki jih sestavijo tisti, ki jih zadeva, in jih potrdi generalni minister s soglasjem svojega definitorija.<\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 124<\/p>\n
\n
1 Provincialnega ministra, provincialnega vikarja in definitorje na novo ustanovljene province ter kustosa, vikarja in svetovalce na novo ustanovljene samostojne kustodije prvikrat izvoli generalni definitorij za tri leta, potem ko je dobil posvetovalni glas slovesno zaobljubljenih bratov province ali kustodije.<\/li>\n
2 Provincialni minister in provincialni vikar, ki sta bila izvoljena po prvem paragrafu, sta lahko ponovno izvoljena za \u0161estletje in \u0161e za eno triletje, kustos in kustodijski vikar in tudi provincialni definitorji ali svetovalci kustodije pa najve\u010d skupno za tri triletja.<\/li>\n
3 \u010ce je nova provinca ustanovljena iz samostojne kustodije, izvolijo ministra, vikarja in definitorje redno na kapitlju.<\/li>\n
4 Kadar je ustanovljena nova provinca ali samostojna kustodija, naj se, \u010de se zdi, da je to potrebno za ureditev in pospe\u0161evanje njihovega \u017eivljenja, po predpisu \u010dlena 3 \u00a73 teh statutov izdajo prehodne norme, ki jih potrdi generalni minister ob soglasju svojega definitorija.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 125<\/p>\n
Enote reda, ne glede na to, ali gre za provinco, samostojno kustodijo, odvisno kustodijo, federacijo ali fundacijo, morajo za\u010deti postopek ukinitve ob naslednjih okoli\u0161\u010dinah: majhno \u0161tevilo bratov, visoka starost ve\u010dine \u010dlanov, dejanska nezmo\u017enost za vodenje in vzgojo, ve\u010dletno pomanjkanje kandidatov, pomanjkanje potrebne vitalnosti za \u017eivljenje in posredovanje karizme v dinami\u010dni zvestobi, evangelizaciji in gospodarski vzdr\u017enosti.<\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 126<\/p>\n
\n
1 Med kanoni\u010dno vizitacijo mora generalni vizitator preveriti, \u010de so v provinci ali samostojni kustodiji res prisotne vse prvine, ki se zahtevajo, da bi mogli primerno voditi \u017eivljenje in poslanstvo reda (prim. GS \u010dl. 120 in 121 \u00a72), kar se \u0161teje za eno njegovih prvenstvenih dol\u017enosti.<\/li>\n
2 Po kon\u010dani vizitaciji mora generalni vizitator generalnemu ministru predlo\u017eiti skrbno poro\u010dilo o stanju enote reda, zlasti glede na zgoraj navedene prvine.<\/li>\n
3 \u010ce neka provinca ali samostojna kustodija po sodbi generalnega vizitatorja nima ve\u010d ustreznih prej omenjenih prvin, generalni minister, potem ko je z generalnim definitorijem preveril utemeljenost opisanega stanja in ob njegovem soglasju, z dekretom dolo\u010di, da je vodstvo prizadete province ali samostojne kustodije \u2013 ob upo\u0161tevanju primernih posvetovanj in informiranju pristojne konference provincialnih ministrov \u2013 dol\u017eno v triletju, ki sledi vizitaciji, pripraviti predlog re\u0161itve, ki ga je treba predlo\u017eiti potrditvi generalnega vodstva reda glede vrste enote reda, ki jo nameravajo ustanoviti.<\/li>\n
4 \u010ce do tega ne pride v treh letih, naj za to poskrbi generalni minister, potem ko je, kolikor je bilo mogo\u010de, sli\u0161al brate prizadete province ali samostojne kustodije in s soglasjem svojega definitorija.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 127<\/p>\n
Zaradi posebnih razlogov in okoli\u0161\u010din more generalni minister s soglasjem svojega definitorija in ko je sli\u0161al prizadete brate, tudi na ozemlju katerekoli province ali kustodije ustanoviti hi\u0161o ali drugo enoto reda, ki je odvisna od samega generalnega ministra ali od kake druge province ali samostojne kustodije; ta se ravna po lastnih predpisih, ki jih je izdala pristojna oblast. V primeru odvisnosti od ve\u010d kot ene province ali samostojne kustodije je treba skrbno dolo\u010diti pristojnost vsakega ministra in kustosa glede odvisne enote reda v skladu z dolo\u010dbami \u010dlena 129 Generalnih statutov.<\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 128<\/p>\n
\n
1 \u010ce navzo\u010dnost bratov ene province na nekem podro\u010dju terja dolo\u010deno avtonomijo \u017eivljenja in enotnost poslanstva in ni pogojev, da bi se ustanovila kustodija, more generalni minister s soglasjem definitorija po lastnem nagibu ali na pro\u0161njo provincialnega ministra s soglasjem definitorija prizadete province osnovati fundacijo, ki ji mora dati tudi lastne predpise ali statute.<\/li>\n
2 Generalni minister s soglasjem svojega definitorija lahko osnuje fundacijo, ki je odvisna od njega.<\/li>\n
3 Bratje, ki so sprejeti v noviciat in k zaobljubam v fundaciji, ki je odvisna od generalnega ministra, so \u010dlani omenjene fundacije.<\/li>\n
4 Vsaka fundacija mora imeti lastne statute po predpisu \u010dlena 3 \u00a73 Generalnih statutov.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 129<\/p>\n
\n
1 Za osnovanje kustodije ali fundacije, odvisne od province, na ozemlju druge enote reda, je treba zahtevati tudi glas sveta te enote, preden bo izdan dekret o ustanovitvi, in \u010de gre za ustanovitev na ozemlju ve\u010d enot, je treba isto zahtevati od svetov vseh enot.<\/li>\n
2 Za ustanovitev hi\u0161e na ozemlju druge enote se zahteva, potem ko je bilo sli\u0161ano mnenje konference provincialnih ministrov, soglasje tako generalnega definitorija kot prizadete province ali provinc in predhoden dogovor o sodelovanju med vsemi stranmi.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 130<\/p>\n
Kar zadeva hi\u0161o ali drugo enoto, ki je odvisna od ve\u010d provinc ali od katerekoli enote reda ali od Fran\u010di\u0161kanske dru\u017eine, morajo biti poleg predpisov \u010dlena 129 \u00a72 Generalnih statutov, ki jih je treba upo\u0161tevati v zvezi z ustanovitvijo, oblikovani tudi posebni statuti o vodenju, o generalni in krajevni vizitaciji in o volitvah, ki jih morajo potrditi prizadete pristojne oblasti.<\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 131<\/p>\n
Generalnemu ministru s soglasjem definitorija pripada ukinitev kustodije, federacije ali fundacije.<\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 132<\/p>\n
Kadar je dolo\u010deno, da predstojnik za uresni\u010ditev nekega dejanja potrebuje soglasje nekega zbora ali skupine oseb, isti predstojnik nima pravice dati svojega glasu skupaj z drugimi in ne more razre\u0161iti enakosti glasov s svojim glasom (prim. avtenti\u010dno razlago kan. 127 \u00a71, 14. maja 1985, v: AAS 77 [1985], 771).<\/p>\n
<\/p>\n
<\/a>DRUGI NASLOV: Oblast v hi\u0161ah reda<\/h3>\n
<\/p>\n
\u010clen 133<\/p>\n
\n
1 V hi\u0161ah, ki so neposredno podrejene generalnemu ministru, ta poleg vrhovne oblasti izvaja sam ali z definitorijem tudi tisto oblast, ki jo Generalne konstitucije in statuti dajejo provincialnemu ministru samemu ali z definitorijem v hi\u0161ah lastne province.[44]<\/a><\/li>\n
2 Gvardijani take hi\u0161e, ki jih izvolijo generalni definitorij in potrdi generalni minister, imajo isto oblast kakor drugi gvardijani, \u010de ni druga\u010de dolo\u010deno.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
<\/a>TRETJI NASLOV: Podelitev, opravljanje in izguba slu\u017eb<\/h3>\n
<\/p>\n
\u010clen 134<\/p>\n
\n
1 Z listki in tajnim glasovanjem je treba izvoliti: generalnega ministra in vikarja, provincialnega ministra in vikarja, generalne in provincialne definitorje, kustosa in diskrete Svete de\u017eele.<\/li>\n
2 \u010ce v teh statutih ali v posebnih statutih ni druga\u010de dolo\u010deno, se imajo pri volitvah z listki za pravilno izvoljene tisti, ki so prejeli v prvem ali drugem glasovanju absolutno ve\u010dino glasov navzo\u010dih, \u010de je bila navzo\u010da ve\u010dina tistih, ki jih je treba sklicati.<\/li>\n
3 Listki so lahko podpisani samo na zunanji pisemski ovojnici ali na jezi\u010dku, ki se odtrga od kupona. Vsak na\u010din, ki bi bil nasproten temu predpisu, je izrecno zavrnjen, ker podpis na listku ogro\u017ea tajnost glasu (prim. kan. 172).<\/li>\n
4 Po dveh neuspe\u0161nih glasovanjih naj se voli med dvema kandidatoma, ki sta v drugem glasovanju dobila najve\u010d glasov; \u010de pa jih je ve\u010d, med dvema, ki sta starej\u0161a po zaobljubah in pri enakosti zaobljub starej\u0161a po letih: v tretjem glasovanju je izvoljen tisti, ki je dobil ve\u010dino glasov; \u010de po tretjem glasovanju \u0161tevilo glasov ostane enako, je izvoljen tisti, ki je starej\u0161i po prvih zaobljubah in pri enakosti zaobljub starej\u0161i po letih.[45]<\/a><\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 135<\/p>\n
\n
1 S kroglicami in tajnim glasovanjem je treba izvoliti: generalnega tajnika, generalnega prokuratorja, generalnega tajnika za misijone in evangelizacijo, generalnega tajnika za formacijo in \u0161tudij, generalnega ekonoma, generalne vizitatorje in delegate, gvardijane in predsednike fundacij in predsednike federacij, \u010de ni druga\u010de dolo\u010deno.<\/li>\n
2 Slu\u017ebe provincialnega tajnika, provincialnega tajnika za misijone in evangelizacijo, generalnega tajnika za formacijo in \u0161tudij, provincialnega ekonoma, magistrov, vikarjev, hi\u0161nega ekonoma in diskretov in vse ostale namestitve se podeljujejo z ustnim pristankom ali pa s kroglicami, \u010de tako sodi predsednik in ni druga\u010de dolo\u010deno v posebnih statutih.<\/li>\n
3 Generalni oziroma provincialni minister podeljuje z imenovanjem namestitve, za katerih podelitev predpisujejo to obliko posebni in izredni statuti; pred tem naj bo primerno posvetovanje.[46]<\/a><\/li>\n
4 Provincialnemu definitoriju ali svetu samostojne kustodije pripada, da izbereta slu\u017ebe, ki jih kapitularni kongres ne bo podelil v treh mesecih od sklepa provincialnega ali kustodijskega kapitlja (prim. GK 217).<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 136<\/p>\n
Pristojna avtoriteta lahko razglasi nezdru\u017eljivost slu\u017eb, \u010de ta ni ugotovljena s splo\u0161nim pravom ali ustreznim pravom reda.<\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 137<\/p>\n
V \u010dasu kapitlja se vedno izpraznijo vse slu\u017ebe in namestitve, tudi tiste, ki so bile podeljene zunaj kapitlja, \u010de ni druga\u010de dolo\u010deno ali \u010de ni provincialni minister s privolitvijo svojega definitorija po tajnem glasovanju v posebnem primeru in iz va\u017enega razloga prosil in dobil podalj\u0161anje od generalnega ministra, ki se je posvetoval s svojim definitorijem.<\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 138<\/p>\n
\n
1 Predpisi o izpraznitvi slu\u017eb ne ve\u017eejo, \u010de ni do konca poteklo \u010dasovno obdobje oziroma od kapitlja do kapitlja.<\/li>\n
2 \u010ce je predpisana \u010dasovna prekinitev, se za podelitev slu\u017eb zahteva, da v celoti prete\u010de \u010dasovno obdobje, prepisano za prekinitev, to je od kapitlja do kapitlja.<\/li>\n
3 \u010ce v posebnih statutih ni druga\u010de dolo\u010deno, za prehod iz ni\u017eje slu\u017ebe v vi\u0161jo in enako pri prehodu iz vi\u0161je v ni\u017ejo ni predpisana nobena \u010dasovna prekinitev.<\/li>\n
4 Neveljavna je podelitev slu\u017ebe, \u010de ni bila upo\u0161tevana zahtevana prekinitev, razen \u010de je bil podeljen zakonit spregled.<\/li>\n
5 Generalni minister more s privolitvijo svojega definitorija iz upravi\u010denega razloga dati spregled od \u010dasovne polnosti prekinitve, razen \u010de gre za slu\u017ebe, o katerih govori \u010dlen 134 \u00a71 teh statutov.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 139<\/p>\n
\n
1 Predsednik kapitlja more potem, ko je sli\u0161al mnenje glasovalcev, sprejeti odpoved slu\u017ebi, ki je bila podeljena na istem kapitlju.<\/li>\n
2 Odpoved generalnega ministra zunaj kapitlja nima u\u010dinka, \u010de ni bila dana Svetemu sede\u017eu in je ta ni sprejel.<\/li>\n
3 Odpoved generalnega vikarja, posameznega generalnega definitorja in provincialnega ministra zunaj kapitlja lahko sprejme generalni minister s privolitvijo svojega definitorija. Isto velja za odpoved slu\u017ebam, katerih podelitev ureja \u010dlen 189 teh statutov. \u010ce pa se provincialni minister odpove svoji slu\u017ebi na kapitlju, ki mu predseduje, lahko odpoved sprejme kapitelj pod predsedstvom vikarja.<\/li>\n
4 Odpoved drugim slu\u017ebam, ki so bile podeljene z volitvami z listki ali kroglicami, lahko sprejme pristojni minister s soglasjem svojega definitorija.<\/li>\n
5 Odpoved slu\u017ebam, ki so bile podeljene z ustnim pristankom ali imenovanjem, more sprejeti generalni minister ali zadevni provincialni minister.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 140<\/p>\n
\n
1 Odstavitev od slu\u017ebe tako provincialnega ministra kakor celotnega provincialnega vodstva more zaradi te\u017ekega vzroka odlo\u010diti generalni minister s privolitvijo svojega definitorija po tajnem glasovanju: treba pa se je ravnati v skladu z vsem, kar predpisuje pravo.<\/li>\n
2 Odstavitev od drugih slu\u017eb, podeljenih z volitvami z listki ali s kroglicami, morejo zaradi te\u017ekega vzroka odlo\u010diti pristojni ministri s privolitvijo definitorija po tajnem glasovanju; treba pa se je ravnati v skladu z vsem, kar predpisuje pravo.<\/li>\n
3 Proti odloku o odstavitvi, izdanem v primerih, o katerih govorita \u00a7\u00a71-2 tega \u010dlena, je mo\u017ena prito\u017eba na generalnega ministra oziroma na Sveti sede\u017e. Prito\u017eba ima odlo\u017eilno mo\u010d. Vlo\u017eiti jo je treba pri ministru ki je izdal odlok o odstavitvi, v roku petnajstih dni, ra\u010dunajo\u010d od vro\u010ditve odloka o odstavitvi. \u010ce ta \u010das ni izkori\u0161\u010den, je slu\u017eba pravno izpraznjena.[47]<\/a><\/li>\n
4 Odstavitev od slu\u017ebe, podeljene z ustnim pristankom, more odlo\u010diti pristojni minister s privolitvijo svojega definitorija. Odstavitev od slu\u017ebe, podeljene z imenovanjem, more odlo\u010diti pristojni minister.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
<\/a>DRUGI DEL: GENERALNO VODSTVO REDA<\/h2>\n
<\/p>\n
<\/a>\u010cETRTI NASLOV: Generalni kapitelj<\/h3>\n
<\/p>\n
\u010clen 141<\/p>\n
\n
1 Generalni minister mora sklicati generalni kapitelj vsaj \u0161est mesecev pred njegovim obhajanjem s pismom redu, v katerem skli\u010de glasovalce ter nazna\u010di dan za\u010detka in poglavitne teme.<\/li>\n
2 Potek generalnega kapitlja dolo\u010da lastni pravilnik.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 142<\/p>\n
\n
1 Besedilo ali vsaj povzetek stvari ve\u010dje va\u017enosti, ki jih bodo obravnavali na generalnem kapitlju, je treba pravo\u010dasno sporo\u010diti vsem bratom preko provincialnih ministrov in kustosov.<\/li>\n
2 Vsi bratje morejo preko provincialnega ministra ali kustosa ali pa neposredno na generalni kapitelj poslati svoja mnenja in predloge, ki zadevajo dobro reda. Da bi ta vpra\u0161anja pretresli na kapitlju, morajo po predpisih pravilnika generalnega kapitlja dobiti potrditev kapitlja.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 143<\/p>\n
\n
1 Zadnjega biv\u0161ega generalnega ministra je treba kot zakonitega glasovalca povabiti na kapitelj, ni pa se dol\u017ean odzvati.<\/li>\n
2 Poleg glasovalcev, o katerih govori \u010dlen 192 Generalnih konstitucij, je treba na generalni kapitelj kot zakonite \u010dlane kapitlja poklicati:<\/li>\n<\/ul>\n
\n
generalnega tajnika za misijone in evangelizacijo, generalnega tajnika za formacijo in \u0161tudij, generalnega prokuratorja ter generalnega ekonoma;<\/li>\n
kustose samostojnih kustodij in kustodij, ki so odvisne od generalnega ministra;<\/li>\n
predsednike federacij.<\/li>\n<\/ol>\n
\n
3 Vsaka konferenca provincialnih ministrov mora po predpisih konference izvoliti slovesno zaobljubljenega brata laika izmed bratov, ki \u017eivijo na njenem podro\u010dju, kot zakonitega glasovalca na generalnem kapitlju.<\/li>\n
4 Poleg provincialnega ministra lahko province, ki imajo ve\u010d kot 300 bratov s slovesnimi zaobljubami, izvolijo \u0161e enega \u010dlana generalnega kapitlja, province z ve\u010d kot 500 brati pa \u0161e dva.<\/li>\n
5 Generalni animator za misijone, generalni asistent FSR\/FRAMA in direktor generalnega urada PMCS so lahko povabljeni na generalni kapitelj.<\/li>\n
6 V primeru, da glasovalci, o katerih govorita \u010dlen 143 \u00a73 in 4, ne morejo biti navzo\u010di, naj se izvolijo namestniki.<\/li>\n
7 Kapitelj lahko uporabi delo strokovnjakov, katerih sodelovanje natan\u010dneje dolo\u010da pravilnik kapitlja.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
<\/a>PETI NASLOV: Plenarni svet reda<\/h3>\n
<\/p>\n
\u010clen 144<\/p>\n
Plenarni svet reda skli\u010de generalni minister, kjer in ko bo to dolo\u010dil generalni kapitelj ali pa se bo to zdelo primerno same-mu ministru s soglasjem njegovega definitorija, poleg tega pa \u0161e vedno, kadar bi to zahtevala ve\u010dina konferenc.<\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 145<\/p>\n
\n
1 Svetovalci za plenarni svet se izvolijo iz konferenc provincialnih ministrov, tako da bosta iz vsake konference navzo\u010da dva svetovalca.<\/li>\n
2 S soglasjem svojega definitorija more generalni minister dolo\u010diti druge svetovalce za plenarni svet, da le dolo\u010deni svetovalci ne presegajo polovice \u0161tevila konferenc provincialnih ministrov.<\/li>\n
3 Za svetovalce so lahko izvoljeni bratje, ki so ministri ali pa ne. Volitve svetovalcev opravijo konference, kakor se jim zdi bolj primerno, vendar pa tako, da so svetovalci izvoljeni vsaj tri mesece pred obhajanjem plenarnega sveta. Imena izvoljenih svetovalcev in njihovih namestnikov je treba pravo\u010dasno poslati generalnemu ministru.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 146<\/p>\n
\n
1 Generalni minister s soglasjem definitorija sestavi seznam vpra\u0161anj, o katerih bodo razpravljali na plenarnem svetu in poskrbi, da bo \u0161est mesecev prej razposlan \u010dlanom konferenc provincialnih ministrov, tako da bi lahko med seboj izmenjali ideje o predlo\u017eenih vpra\u0161anjih.<\/li>\n
2 Vsak brat ima pravico v primernem \u010dasu predlo\u017eiti generalnemu ministru vpra\u0161anja za razpravo na plenarnem svetu; prav tako pripada vsakemu \u010dlanu mo\u017enost, da predlo\u017ei vpra\u0161anja, ki naj jih obravnavajo na samem sestanku, \u010de jih je odobrila tretjina sveta.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
<\/a>\u0160ESTI NASLOV: Sre\u010danje predsednikov konferenc z generalnim ministrom in definitorijem<\/h3>\n
<\/p>\n
\u010clen 147<\/p>\n
\n
1 Generalni minister naj vsaj enkrat v dveh letih skli\u010de sre\u010danje predsednikov konferenc, bodisi vseh bodisi z nekega podro\u010dja, da bi s posvetovalnim glasom razpravljali o zadevah, vpra\u0161anjih in stvareh ve\u010djega pomena za red.<\/li>\n
2 Sklic in predsedovanje sre\u010danju je v pristojnosti generalnega ministra, ki z generalnim definitorijem skrbi za njegovo pripravo.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
<\/a>SEDMI NASLOV: Generalni vikar<\/h3>\n
<\/p>\n
\u010clen 148<\/p>\n
\n
1 Generalni vikar, ki je dele\u017een redne nadomestne oblasti in ima naziv ordinarija,[48]<\/a> vodi red, kadar je generalni minister odsoten ali oviran.<\/li>\n
2 Ko je generalni minister prisoten, izvaja generalni vikar svojo oblast po dolo\u010dbah izrednih statutov generalnega definitorija [49]<\/a> in posamezna upravna dejanja: izdajati more odloke, navodila in reskripte.[50]<\/a> Generalni minister mu more podeliti \u0161e druga pooblastila.<\/li>\n
3 Generalni vikar mora poro\u010dati generalnemu ministru o poglavitnih opravilih, ki jih je treba dokon\u010dati, in o dokon\u010danih in ne sme nikoli delovati proti njegovi volji in mi\u0161ljenju.[51]<\/a><\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
<\/a>OSMI NASLOV: Generalni definitorji<\/h3>\n
<\/p>\n
\u010clen 149<\/p>\n
\n
1 \u0160tevilo in na\u010din izvolitve generalnih definitorjev dolo\u010di generalni kapitelj.<\/li>\n
2 Vsak generalni definitor naj bo izvoljen ob upo\u0161tevanju njegove pripravljenosti in njegovih sposobnosti glede animacije \u017eivljenja in poslanstva reda, njegove zmo\u017enosti mednarodnih odnosov pri delu in na splo\u0161no ter poznavanja jezikov in kultur.<\/li>\n
3 Pri volitvah generalnih definitorjev je treba upo\u0161tevati podro\u010dja in jezike, ker mora generalni definitorij reda, kolikor je mogo\u010de, izra\u017eati njegovo etni\u010dno, kulturno in geografsko raznolikost.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 150<\/p>\n
Ob veljavnosti tega, kar je dolo\u010deno v \u010dlenih 202\u2013205 Generalnih konstitucij, je naloga generalnih definitorjev, ki so izvoljeni za ves red, predvsem svetovati generalnemu ministru v tem, kar je primerno za \u017eivljenje in poslanstvo reda; opravljati posebne naloge, ki jim jih zaupa generalni minister in animirati evangeljsko \u017eivljenje med enotami in podro\u010dji reda.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/a>DEVETI NASLOV: Uradi generalne kurije<\/h3>\n
<\/p>\n
\u010clen 151<\/p>\n
\n
1 Na generalni kuriji naj bodo poleg generalnega tajni\u0161tva za splo\u0161ne zadeve reda \u0161e:<\/li>\n
generalna prokuratura za odnose s Svetim sede\u017eem;<\/li>\n
generalno tajni\u0161tvo za misijone in evangelizacijo;<\/li>\n
generalno tajni\u0161tvo za formacijo in \u0161tudij;<\/li>\n
generalna postulatura za beatifikacijske in kanonizacijske procese;<\/li>\n
generalni ekonomat;<\/li>\n
urad za pravi\u010dnost, mir in celovitost stvarstva;<\/li>\n
urad za nune in fran\u010di\u0161kanske ustanove;<\/li>\n
urad za Fran\u010di\u0161kov svetni red in Fran\u010di\u0161kovo mladino;<\/li>\n
urad za protokol in generalni arhiv;<\/li>\n
urad za obve\u0161\u010danje;<\/li>\n
urad za razvoj;<\/li>\n
urad za varovanje mladoletnikov in ranljivih odraslih.<\/li>\n
2 Poleg uradov, na\u0161tetih v prej\u0161njem odstavku, lahko generalni definitorij ustanovi \u0161e druge.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 152<\/p>\n
Generalnega tajnika, generalnega prokuratorja, generalnega tajnika za misijone in evangelizacijo, generalnega tajnika za formacijo in \u0161tudij za \u0161est let izvoli generalni minister s svojim definitorijem. Vse ostale uradnike, \u010de ni druga\u010de dolo\u010deno v teh statutih, imenuje generalni minister po svoji presoji.<\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 153<\/p>\n
\n
1 Generalni tajnik ima nalogo redno usklajevati, tudi za druge urade, vsa dela, ki se opravljajo v generalni kuriji.<\/li>\n
2 Generalni tajnik je navzo\u010d na sejah generalnega definitorija, ne da bi imel odlo\u010dujo\u010di glas. Sestavi zapisnik sej, hrani pe\u010dat reda in pod oblastjo generalnega ministra usklajuje vse, kar zadeva upravljanje administrativnih poslov. Skrbi tudi, da so dokumenti kurije izdelani in odposlani, pa tudi shranjeni v arhivu.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 154<\/p>\n
\n
1 Tajnik za misijone in evangelizacijo pomaga usklajevati in animirati pobude misijonske evangelizacije in pastoralne dejavnosti vsega reda.<\/li>\n
2 Njegova naloga je tudi nuditi pomo\u010d provincialnim in medprovincialnim tajnikom za misijonsko evangelizacijo pri njihovi dejavnosti animiranja bratov in vernikov.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 155<\/p>\n
\n
1 Tajnik za formacijo in \u0161tudij pomaga pri pospe\u0161evanju raziskovanja na\u010del formacije, tako za\u010detne kakor trajne, in pri njihovi uporabi po predpisih splo\u0161nega in lastnega prava.<\/li>\n
2 Po naro\u010dilu generalnega ministra naj tajnik za formacijo in \u0161tudij obiskuje raziskovalna sredi\u0161\u010da reda in vzgojne hi\u0161e ter spodbuja tako njihove medsebojne odnose kakor odnose z generalno kurijo.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 156<\/p>\n
\n
1 Za generalnega prokuratorja je lahko izvoljen \u010dlan generalnega definitorija ali kak drug brat.<\/li>\n
2 Dol\u017enost generalnega prokuratorja je, da v imenu generalnega ministra skrbno vodi in sklepa vse posle reda, ki se morajo odvijati pri Svetem sede\u017eu, razen tistih, ki zadevajo beatifikacijske in kanonizacijske procese.<\/li>\n
3 \u010ce je generalni prokurator odsoten ali oviran, opravlja zadevne posle tajnik prokurature pod vodstvom generalnega ministra.<\/li>\n
4 Drugi bratje naj si nikdar na noben na\u010din pri Svetem sede\u017eu ne drznejo mimo generalnega prokuratorja voditi ali sklepati poslov, ki sodijo v njegovo pristojnost.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 157<\/p>\n
Naloga generalnega postulatorja je imenovati provincialne vice-postulatorje, ki jih predlo\u017eijo pristojni provincialni ministri, ko so sli\u0161ali mnenje svojega definitorija.<\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 158<\/p>\n
\n
1 Naloga generalnega ekonomata je upravljati dobrine in prispevke, ki so v korist celega reda dolo\u010deni za stro\u0161ke uradov generalne kurije in hi\u0161, ki so odvisne od generalnega ministra, za laj\u0161anje potreb siroma\u0161nih provinc in kustodij in za pobude generalnega definitorija.<\/li>\n
2 Z generalnim ekonomom in ekonomatom sodeluje svet za ekonomske zadeve; njegove \u010dlane imenuje generalni minister po posvetovanju s svojim definitorijem.[52]<\/a><\/li>\n
3 Za zadeve v zvezi s \u010dasnimi dobrinami, ki po civilnem pravu zahtevajo njegovo slu\u017ebo, obstaja poleg generalnega ekonoma \u0161e pravni zastopnik, ki ga imenuje generalni minister po nasvetu svojega definitorija.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 159<\/p>\n
Generalni ekonom, ki predseduje svetu za ekonomske zadeve, skrbi za pravilno uporabljanje \u010dasnih dobrin reda po predpisih splo\u0161nega in lastnega prava; poleg tega vsako leto predlo\u017ei generalnemu definitoriju prora\u010dun dohodkov in izdatkov za naslednje leto in potem, ko je bil odobren, skrbi, da se tudi izpolni. Definitoriju tudi vsako leto predlo\u017ei obra\u010dun o dohodkih in izdatkih prej\u0161njega leta.[53]<\/a><\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 160<\/p>\n
\n
1 Generalni definitorij naj v prvih \u0161estih mesecih svojega mandata ustanovi mednarodno komisijo za ekonomske zadeve, v kateri so strokovnjaki, ki jih predlagajo konference provincialnih ministrov.<\/li>\n
2 Vsako leto bo pristojna zunanja agencija opravila finan\u010dno revizijo in svoje ugotovitve najprej predstavila mednarodni komisiji za ekonomske zadeve v preu\u010ditev, nato pa generalnemu definitoriju skupaj s pripombami in ugotovitvami komisije.<\/li>\n
3 Ko generalni definitorij preu\u010di in odobri poro\u010dilo zunanje agencije, mora generalni ekonom vklju\u010diti predloge in sugestije, ki jih je navedel generalni minister s soglasjem svojega definitorija.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 161<\/p>\n
Uradi generalne kurije, ki so na\u0161teti v \u010dlenu 151 \u00a71 teh statutov, in drugi, ki bodo morda ustanovljeni, se ravnajo po izrednih statutih, ki jih potrdi generalni minister s soglasjem svojega definitorija.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/a>DESETI NASLOV: Generalni vizitatorji in delegati<\/h3>\n
<\/p>\n
\u010clen 162<\/p>\n
Generalni vizitator in delegat naj se ne vme\u0161ava v redno vodstvo provinc, razen \u010de ni v kakem posebnem primeru generalni minister s soglasjem svojega definitorija, ki je bilo izra\u017eeno v tajnem glasovanju, druga\u010de dolo\u010dil.<\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 163<\/p>\n
Delegatova naloga je, da vsakokrat obve\u0161\u010da generalnega ministra o pomembnej\u0161ih zadevah in da predstavi poro\u010dilo o tem, kar je bilo narejeno in kar se je zgodilo pri opravljanju njegove slu\u017ebe.<\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 164<\/p>\n
V izrednih statutih, ki jih je potrdil generalni minister s soglasjem svojega definitorija, naj bo dolo\u010deno vse, kar zadeva generalnega vizitatorja in delegata.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/a>TRETJI DEL: PROVINCIALNO VODSTVO<\/h2>\n
<\/p>\n
<\/a>ENAJSTI NASLOV: Provincialni kapitelj<\/h3>\n
<\/p>\n
\u010clen 165<\/p>\n
Kapitelj je ustanova najve\u010djega pomena za urejanje \u017eivljenja in poslanstva bratov neke province ali kustodije. Posebni statuti naj dolo\u010dijo na\u010din ali obliko sodelovanja bratov na kapitlju, vendar tako, da bodo spo\u0161tovani predpisi kanonskega prava ter Generalnih konstitucij in statutov, kar zadeva pogoje za veljavnost volitev in odlo\u010ditev.<\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 166<\/p>\n
\n
1 Redni provincialni kapitelj je treba obhajati vsaka tri leta. Predsednik kapitlja pa lahko iz upravi\u010denega razloga in po posvetu z definitorijem odlo\u017ei ali anticipira kapitelj za tri mesece pred iztekom ali po izteku treh let. Za odlog ali anticipacijo preko treh mesecev se zahteva tudi dovoljenje generalnega ministra.<\/li>\n
2 Predsednik kapitlja, na katerem volijo provincialnega ministra, je generalni minister ali njegov delegat. Na drugih kapitljih je predsednik provincialni minister, \u010de ni navzo\u010d generalni minister ali njegov delegat. Po tajnem glasovanju more provincialni definitorij prositi generalnega ministra, naj imenuje delegata.<\/li>\n
3 \u010ce se zgodi, da provincialnega ministra ni na kapitlju, ki naj bi mu predsedoval, bodisi zaradi sprejete odpovedi, bodisi zaradi drugega vzroka, prevzame njegovo mesto provincialni vikar, \u010de tega ni, pa definitor, ki je najstarej\u0161i po prvih zaobljubah in pri enakosti zaobljub starej\u0161i po letih, do izvolitve novega provincialnega ministra, ki ga izvolijo vsi glasovalci kapitlja. V slu\u017ebi ostane do naslednjega provincialnega kapitlja.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 167<\/p>\n
\n
1 Provincialni minister naj sporo\u010di bratom zadeve ve\u010djega pomena, ki jih bo obravnaval provincialni kapitelj. \u010ce se sodi, da je kaka zadeva vredna preu\u010devanja, jo lahko krajevni kapitelj v primernem \u010dasu predlo\u017ei provincialnemu definitoriju.<\/li>\n
2 Tudi posamezni bratje morejo poslati provincialnemu kapitlju svoja mnenja in predloge; sprejemanje in obravnavanje teh stvari dolo\u010dajo predpisi posebnih statutov in pravilnika kapitlja.<\/li>\n
3 \u010ce posebni statuti predvidevajo, da je provincialni ali kustodijski kapitelj odprt za sodelovanje vseh bratov province ali kustodije, se morajo bratje, ki \u017eelijo sodelovati, vpisati v skladu z na\u010dinom, ki ga dolo\u010dajo posebni statuti ali predsednik kapitlja. Sodelovanje se mora raztegniti na ves \u010das trajanja kapitlja.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 168<\/p>\n
\n
1 \u010ce posebni statuti ne predvidevajo, da naj na provincialnem ali kustodijskem kapitlju sodelujejo vsi bratje province ali kustodije, imajo aktivni glas pri volitvah ter odlo\u010dujo\u010di in posvetovalni glas na kapiteljskih sejah do konca kapitlja: predsednik kapitlja, provincialni minister, provincialni vikar, provincialni definitorji, biv\u0161i provincialni minister po predpisih posebnih statutov, tajnik province, kustosi v provincah, ki imajo kustodije, gvardijani, provincialni deputati, o katerih je govor v naslednjem \u010dlenu, in drugi, ki jih dolo\u010dajo posebni statuti.<\/li>\n
2 Posebni statuti morejo zmanj\u0161ati \u0161tevilo gvardijanov, ki imajo pravico glasovanja na kapitlju.<\/li>\n
3 Biv\u0161ega generalnega ministra je treba povabiti na kapitelj lastne province kot zakonitega glasovalca, ni pa se dol\u017ean odzvati.<\/li>\n
4 Kapiteljske glasovalce mora sklicati predsednik in so se dol\u017eni udele\u017eiti kapitlja, \u010de niso zakonito zadr\u017eani, ostane pa v veljavi predpis \u00a73 tega \u010dlena; o svoji odsotnosti naj pravo\u010dasno obvestijo predsednika, da bo lahko poklical namestnike, \u010de tako predvideva pravo.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 169<\/p>\n
\n
1 Pri volitvah deputatov imajo aktiven in pasiven glas vsi bratje province, ki imajo slovesne zaobljube in jim glas ni bil odvzet. Tisti, ki imajo po pravu glas na kapitlju, nimajo glasu pri teh volitvah.<\/li>\n
2 \u0160tevilo deputatov dolo\u010dijo posebni statuti, vendar tako, da njihovo \u0161tevilo ni manj\u0161e od \u0161tevila drugih glasovalcev, ki morajo sodelovati na kapitlju.<\/li>\n
3 Bratje, ki so prejeli slu\u017ebo ali obedienco od generalnega ministra, imajo na kapitlju lastne province aktivni glas, samo z dovoljenjem istega ministra pa tudi pasivni glas.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 170<\/p>\n
\n
1 Na rednem provincialnem kapitlju volijo provincialnega ministra in provincialnega vikarja, \u010de je potekel \u010das njune slu\u017ebe, in provincialne definitorje, razen v primerih, o katerih govorita \u010dlen 124 \u00a71 teh statutov in naslednji odstavek.<\/li>\n
2 \u010ce se zdi, da izredne okoli\u0161\u010dine in najte\u017eji vzroki to zahtevajo, more generalni minister s tajno izglasovanim pristankom definitorija pridr\u017eati sebi in generalnemu definitoriju izvolitev provincialnega ministra ali tudi provincialnega definitorija in tudi izvoliti za ministra brata druge province. \u010ce je bila pridr\u017eana samo izvolitev provincialnega ministra, izvoli kapitelj provincialnega vikarja in definitorje.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 171<\/p>\n
Redni provincialni kapitelj lahko iz tehtnih razlogov dolo\u010di obhajanje izrednega provincialnega kapitlja, na katerem je mogo\u010de obravnavati pomembnej\u0161e zadeve za \u017eivljenje province in sprejemati odlo\u010ditve; ne more pa biti na njem volitev, o katerih govori \u010dlen 134 \u00a71. Obhajanje takega kapitlja naj poteka kakor obhajanje rednega provincialnega kapitlja. Skli\u010de ga provincialni minister, ki mu tudi predseduje.<\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 172<\/p>\n
\n
1 Generalnemu definitoriju je treba \u010dim prej poslati v potrditev verodostojne spise o volitvah na provincialnem kapitlju ali kapitlju samostojne kustodije; enako posebne statute ali njihove spremembe, \u010de je do njih pri\u0161lo.<\/li>\n
2 Bratje naj bodo brez odla\u0161anja obve\u0161\u010deni o vpra\u0161anjih, o katerih je razpravljal provincialni ali kustodijski kapitelj, in o odlo\u010ditvah, ki so bile sprejete.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
<\/a>DVANAJSTI NASLOV: Kapitularni kongres<\/h3>\n
<\/p>\n
\u010clen 173<\/p>\n
\n
1 Na kapitularnem kongresu imajo pravico glasovanja poleg generalnega ministra ali njegovega delegata, \u010de je navzo\u010d: provincialni minister, biv\u0161i provincialni minister, ki je odlo\u017eil slu\u017ebo na tem samem kapitlju, provincialni vikar in provincialni definitorji.<\/li>\n
2 \u010ce se pripeti, da je predsednik kapitularnega kongresa, ki je bil imenovan po predpisu \u010dlena 166 \u00a72 teh statutov, oviran pri opravljanju svoje slu\u017ebe, je treba stvar predati generalnemu definitoriju. \u010ce je po sodbi kapitularnega kongresa stvar zelo nujna, naj predsedovanje prevzame provincialni minister.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 174<\/p>\n
Spise kapitularnega kongresa je treba poslati generalnemu definitoriju v potrditev, in sicer v verodostojni obliki, namre\u010d pravilno podpisane in opremljene s pe\u010datom province. V njih je treba zapisati \u010das in kraj volitev, kdo in koliko je bilo volivcev in kak\u0161en je bil izid volitev.<\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 175<\/p>\n
Vse, kar je v predhodnih \u010dlenih predpisano glede kapitularnega kongresa, velja tudi za kongres kustodijskega sveta ob spo\u0161tovanju tega, \u010desar se je treba dr\u017eati.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/a>TRINAJSTI NASLOV: Plenarni svet province<\/h3>\n
<\/p>\n
\u010clen 176<\/p>\n
\u010ce se provincialnemu kapitlju zdi primerno ustanoviti plenarni svet province za neposredno triletje, ga mora ustanoviti takoj po vsakem kapitlju po predpisu naslednjega \u010dlena in posebnih statutov.<\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 177<\/p>\n
\n
1 Plenarni svet sestavljajo provincialni minister in vikar, definitorji in tajnik province, nato bratje, ki jih dolo\u010dajo posebni statuti zaradi raznih slu\u017eb, in \u0161e drugi, ki so izvoljeni po predpisih istih statutov.<\/li>\n
2 Posebni statuti naj predpi\u0161ejo vse, kar zadeva sestavo, sklic in obhajanje plenarnega sveta.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 178<\/p>\n
Plenarni svet province, ki ga skli\u010de provincialni minister, ima samo posvetovalen glas, razen \u010de ni za dolo\u010dne primere druga\u010de dolo\u010deno v posebnih statutih.<\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 179<\/p>\n
Izvoljeni svetovalci ostanejo v slu\u017ebi do naslednjega kapitlja, razen \u010de posebni statuti ne skraj\u0161ajo \u010dasa njihove slu\u017ebe.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/a>\u0160TIRINAJSTI NASLOV: Provincialni minister in kustos samostojne kustodije<\/h3>\n
<\/p>\n
\u010clen 180<\/p>\n
\n
1 Kandidate za slu\u017ebo provincialnega ministra predlagajo vsi bratje province, ki imajo slovesne zaobljube; izmed tistih, ki dobijo najve\u010dje \u0161tevilo glasov, tudi relativno, in predhoden pristanek generalnega definitorija, morajo izvoliti provincialnega ministra, izvzem\u0161i primer postulacije.<\/li>\n
2 V primeru \u00bbpostulacije\u00ab nekega brata, ki je izpolnil prvi \u0161estletni mandat in takoj nato \u0161e drugi triletni mandat kot provincialni minister, je postulirani brat lahko izvoljen samo za eno triletje; ko to pote\u010de, ne more biti ponovno postuliran.<\/li>\n
3 \u0160tevilo kandidatov za slu\u017ebo provincialnega ministra ali kustosa naj dolo\u010dijo posebni statuti. Generalnemu definitoriju je treba poslati celoten izid glasovanja za kandidate.<\/li>\n
4 Pri dolo\u010danju kandidatov za slu\u017ebo provincialnega ministra ali kustosa mora biti izid prvih glasovanj takoj sporo\u010den bratom province ali kustodije. Nasprotno pa izid zadnjega ali edinega glasovanja, \u010de je bilo samo eno glasovanje, ne sme biti objavljen.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 181<\/p>\n
\n
1 Provincialnega ministra in kustosa samostojne kustodije izvolijo na rednem provincialnem ali kustodijskem kapitlju, ki je bil zakonito sklican.<\/li>\n
2 Klub veljavi predpisa \u010dlena 180 teh statutov morejo posebni statuti predvideti, da volijo provincialnega ministra in kustosa samostojne kustodije vsi bratje province ali kustodije, ki imajo slovesne zaobljube.<\/li>\n
3 Na\u010din volitev naj dolo\u010dijo posebni statuti, vendar na tak na\u010din, da vsi bratje, ki imajo pravico voliti ali so poklicani na kapitelj, na njem tisti dan in na tistem kraju, ki sta dolo\u010dena v samem sklicu kapitlja, opravijo volitve ali pa po\u0161ljejo glasove na kapitelj po po\u0161ti. V tem drugem primeru naj se glasovi pre\u0161tejejo \u0161ele na samem provincialnem ali kustodijskem kapitlju. Glede ostalega naj se upo\u0161teva predpise posebnih statutov.<\/li>\n
4 V posebnem primeru ter zaradi upravi\u010denega in pomembnega razloga in s predhodnim dovoljenjem generalnega ministra, za katero prosi predsednik, more provincialni ali kustodijski kapitelj za provincialnega ministra ali kustosa izvoliti brata iz druge province ali kustodije, ki ima zahtevane in potrebne lastnosti in ga ne ovira noben zadr\u017eek.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 182<\/p>\n
Provincialnega ministra izvolijo za \u0161est let; po preteku teh ga lahko izvolijo samo \u0161e za tri leta: ostane pa v veljavi \u010dlen 124 \u00a71 teh statutov. Potem ne more biti ponovno izvoljen, \u010de ni vsaj za tri leta prekinil slu\u017ebe.<\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 183<\/p>\n
\n
1 Kustosa samostojne kustodije izvolijo za tri leta, ostane pa v veljavi \u010dlen 124 \u00a71 teh statutov. Lahko ga ponovno izvolijo za drugo in za tretje triletje, ne pa ve\u010d, \u010de ni vmes prekinitve za tri leta. Po prvih devetih letih od kanoni\u010dne ustanovitve samostojne kustodije je kustos izvoljen za \u0161estletni mandat; ponovno je lahko izvoljen za triletni mandat.<\/li>\n
2 Kar je v teh statutih dolo\u010deno glede provincialnega ministra in njegove oblasti, se nana\u0161a tudi na kustosa samostojne kustodije, \u010de ni izrecno druga\u010de dolo\u010deno.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 184<\/p>\n
\n
1 Sede\u017e provincialnega ministra naj bo v eni izmed hi\u0161 province; ne sme ga spremeniti brez privolitve provincialnega kapitlja; spremembo je treba \u010dim prej sporo\u010diti generalnemu ministru.<\/li>\n
2 Provincialni minister mora pogosto obiskovati hi\u0161e in brate. Vsaj enkrat v triletju naj opravi kanoni\u010dno vizitacijo province in od province odvisne kustodije po predpisih posebnih statutov. Po opravljeni kanoni\u010dni vizitaciji naj po\u0161lje strnjeno poro\u010dilo o stanju province in odvisne kustodije generalnemu ministru.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 185<\/p>\n
Potem ko je sli\u0161al mnenje definitorija, naj provincialni minister rad skli\u010de brate na sre\u010danje, kolikorkrat se zdi njihovo sestajanje primerno ali koristno za negovanje redovnega \u017eivljenja in delovanje, pa tudi za dogovarjanje ali razpravljanje o zadevah ve\u010djega pomena pri skupnem posvetovanju.<\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 186<\/p>\n
\n
1 Kadar koli je provincialni minister oviran pri opravljanju svoje slu\u017ebe ali odide iz province dlje kot do bli\u017enjih krajev, ga po pravu z redno oblastjo nadome\u0161\u010da provincialni vikar.<\/li>\n
2 V primeru, da je oviran tudi provincialni vikar, dobi slu\u017ebo in naslov provincialnega provikarja najstarej\u0161i definitor po prvih zaobljubah.<\/li>\n
3 Provincialni vikar naj v provinco ne uvaja novosti in naj se varuje uporabljati svoje pravice proti namenom in volji provincialnega ministra.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 187<\/p>\n
Provincialnemu ministru je pridr\u017ean sprejem v noviciat, k zaobljubam in svetim redovom, enako postopek odslovitve iz reda in ustanovitev hi\u0161e; isto velja tudi za kustosa samostojne kustodije.<\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 188<\/p>\n
\n
1 \u010ce se izprazni slu\u017eba provincialnega ministra ali kustosa samostojne kustodije zunaj kapitlja, prevzame za\u010dasno vodstvo province ali kustodije provincialni vikar ali kustodijski vikar, ki mora o izpraznitvi slu\u017ebe takoj obvestiti generalnega ministra.<\/li>\n
2 \u010ce v posebnih statutih ni druga\u010de dolo\u010deno in ob veljavnosti predpisov \u010dlenov 170 in 189 teh statutov, morata provincialni vikar in kustodijski vikar v primeru izpraznitve slu\u017ebe provincialnega ministra v tridesetih dneh, ki jih je treba \u0161teti od izpraznitve slu\u017ebe, sklicati definitorij oziroma kustodijski svet, da izvoli provincialnega ministra ali kustosa samostojne kustodije.<\/li>\n
3 Provincialni definitorij ali kustodijski svet mora izvoliti novega provincialnega ministra ali novega kustosa z listki, potem ko se je posvetoval z brati v provinci ali kustodiji, \u010de to predpisujejo posebni statuti; v slu\u017ebi ostane do naslednjega provincialnega ali kustodijskega kapitlja. Izvolitev novega provincialnega ministra ali novega kustosa, ki jo je potrdil predsednik volitev, potrebuje potrditev generalnega ministra, potem ko je sli\u0161al mnenje svojega definitorija.[54]<\/a><\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 189<\/p>\n
V primeru, da sta zunaj provincialnega ali kustodijskega kapitlja hkrati izpraznjeni slu\u017ebi provincialnega ministra in provincialnega vikarja oziroma kustosa in kustodijskega vikarja, ali provincialnih definitorjev oziroma \u010dlanov kustodijskega sveta, ali pa vse te slu\u017ebe hkrati, pripada naslednja podelitev slu\u017eb do prihodnjega provincialnega ali kustodijskega kapitlja generalnemu ministru z njegovim definitorijem. Prav tako so naslednje podelitve pridr\u017eane generalnemu ministru z njegovim definitorijem, \u010de se med triletjem zaporedoma izprazni ve\u010d kot polovica zgoraj omenjenih slu\u017eb.<\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 190<\/p>\n
\u010ce bi se zdelo potrebno, da je provincialni minister ali kustos isto\u010dasno tudi gvardijan, je treba za dovoljenje prositi generalnega ministra.<\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 191<\/p>\n
Provincialni minister ali njegov delegat mora vsako leto pregledati knjigo darov za svete ma\u0161e v vsaki hi\u0161i v provinci (prim. kan. 958).<\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 192<\/p>\n
Provincialnemu ministru pripada, da dolo\u010di namene za darove za binacije ali trinacije, pri \u010demer so izvzeti darovi za binacije in trinacije bratov \u017eupnikov ali kaplanov, ki jih je treba nameniti za namene, ki jih je dolo\u010dil krajevni ordinarij (prim. Avtenti\u010dna razlaga kan. 951 \u00a71 z 20. februarja 1987, v: AAS 79 [1987], 1132).<\/p>\n
<\/p>\n
<\/a>PETNAJSTI NASLOV: Provincialni definitorij in kustodijski svet<\/h3>\n
<\/p>\n
\u010clen 193<\/p>\n
\n
1 Kongres provincialnega definitorija mora biti vsaj dvakrat na leto in poleg tega vedno, kadar se bo zdelo koristno provincialnemu ministru ali ve\u010dini definitorjev.<\/li>\n
2 Na kongres morajo biti poklicani in se ga morajo udele\u017eiti, razen \u010de niso zakonito zadr\u017eani: provincialni vikar in definitorji; provincialni tajnik je na sejah definitorija, ne da bi imel odlo\u010dujo\u010di glas.<\/li>\n
3 Kadar koli se definitoriju zdi koristno za snov, ki se bo obravnavala na kongresu, lahko pokli\u010de na definitorialni kongres strokovnjake.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 194<\/p>\n
\n
1 Na kongresih definitorija naj obravnavajo in odlo\u010dajo, kakor se jim bi zdelo prav, o vsem, kar zadeva tako duhovni kot \u010dasni blagor province ali posameznih hi\u0161, predvsem pa vzgojo tistih, ki so v za\u010detni formaciji, ter redovno \u017eivljenje in evangelizacijske dejavnosti.<\/li>\n
2 Kolikor je mogo\u010de, je treba definitorje pravo\u010dasno obvestiti o zadevah, ki se bodo obravnavale na kongresu.<\/li>\n
3 Potem ko so opozorili provincialnega ministra, imajo definitorji pravico predlagati to, kar sodijo, da je koristno za blagor province.<\/li>\n
4 Kar je bilo na definitorialnem kongresu sklenjeno v dobro province, naj bo na pameten na\u010din sporo\u010deno bratom.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 195<\/p>\n
\n
1 Za veljavnost volitev kakor tudi odlo\u010ditev in dejanj, za katere se zahteva soglasje definitorija, morajo biti poleg predsednika navzo\u010di vsaj \u0161tirje definitorji.<\/li>\n
2 \u010ce pa manjkajo nekateri \u010dlani definitorija, je treba ob soglasju navzo\u010dih \u010dlanov definitorija za dosego \u0161tevila pet vklju\u010diti tajnika province in druge sposobne brate, \u010de bi tako narekovala potreba.<\/li>\n
3 \u010ce provincialni minister ali kustos samostojne kustodije potrebuje posvetovalni glas ali soglasje definitorija\/sveta, vendar ni mogo\u010de dose\u010di potrebnega kvoruma iz \u00a72, lahko skli\u010de sejo definitorija\/sveta, na kateri lahko njegovi \u010dlani sodelujejo z ustreznim telekomunikacijskim sredstvom, \u010de gre za nujne zadeve in \u010de je zagotovljena tajnost na\u010dina glasovanja in svoboda posameznih \u010dlanov definitorjev\/sveta, ki niso fizi\u010dno prisotni. Iz te mo\u017enosti so izklju\u010dene volitve in druga zborna dejanja.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 196<\/p>\n
\n
1 Enkrat letno naj provincialni minister na definitorialnem kongresu natan\u010dno predstavi stanje province.<\/li>\n
2 Prav tako mora na istem kongresu definitorij pregledati in potrditi letna poro\u010dila provincialnega ekonoma in posameznih gvardijanov, izdelana po predpisih posebnih statutov.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 197<\/p>\n
\n
1 Na kongresu morajo vsi povedati svoje mnenje, tudi kadar gre za mu\u010dne in te\u017eavne stvari, in \u010de je treba glasovati, morajo tisti, ki imajo to pravico, to storiti.<\/li>\n
2 Te\u017eje zadeve, naj se na isti seji definitorialnega kongresa hkrati ne predlagajo in odlo\u010dajo, ampak naj se po primerni razpravi odlo\u010ditev odlo\u017ei na drugo sejo, razen \u010de bi se zdelo druga\u010de po sodbi samega definitorija.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 198<\/p>\n
Delo vsakega definitorialnega kongresa naj tajnik zvesto in urejeno opi\u0161e; potem ko so vsi \u010dlani definitorija stvar podpisali, jo je treba shraniti v provincialnem arhivu; in \u010de so bile na kongresu volitve z listki ali kroglicami, jih je treba poslati generalnemu definitoriju v potrditev, kakor je dolo\u010deno v \u010dlenu 174 teh statutov. Pri volitvah zunaj kapitlja je treba navesti razlog za izpraznitev slu\u017ebe.<\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 199<\/p>\n
Vse, kar je v zgornjih \u010dlenih predpisano za definitorialni kongres, velja tudi za kongres kustodijskega sveta, ob upo\u0161tevanju tega, kar je treba upo\u0161tevati.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/a>\u0160ESTNAJSTI NASLOV: Konference provincialnih ministrov in kustosov<\/h3>\n
<\/p>\n
\u010clen 200<\/p>\n
\n
1 Konferenca provincialnih ministrov, kustosov in predsednikov drugih enot ima velik pomen za pospe\u0161evanje edinosti, usklajenost in sodelovanje v \u017eivljenju in poslanstvu reda.<\/li>\n
2 Potem ko se je posvetoval s prizadetimi ministri, kustosi in predsedniki in \u010de obstajajo pogoji za njeno u\u010dinkovitost, konferenco z dekretom ustanovi generalni minister s soglasjem svojega definitorija.<\/li>\n
3 Konferenco obvezno sestavljajo vsi provincialni ministri, kustosi in predsedniki enot nekega ozemlja ali nekega podro\u010dja.<\/li>\n
4 Pri ustanovitvi ali preoblikovanju konference provincialnih ministrov in kustosov je treba upo\u0161tevati geografsko bli\u017eino, \u0161tevilo provinc in drugih enot ter njihov jezik in kulturo, toda tako, da jo bo sestavljalo vsaj pet \u010dlanov.<\/li>\n
5 \u010ce konferenca ne more ve\u010d delovati v skladu s \u010dlenom 201 teh Generalnih statutov ali \u010de \u0161tevilo enot reda, ki so \u010dlani konference, pade pod pet, provincialni ministri in kustosi konference bodisi sua sponte<\/em> bodisi na pobudo ustreznega generalnega definitorja za\u010dnejo postopek ocenjevanja z namenom spremembe pravnega statusa. Predsednik konference mora generalnemu ministru vsaj enkrat letno poslati poro\u010dilo o postopku.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 201<\/p>\n
Prvenstvene naloge in pristojnosti konferenc so:<\/p>\n
\n
med seboj povezati enote, ki oblikujejo konferenco, da bi skupaj skrbeli za skupno dobro bratov oziroma delov reda;<\/li>\n
pomagati generalnemu ministru in njegovemu definitoriju pri vodenju in animiranju celotnega reda. V ta namen se je na sre\u010danjih z generalnim vodstvom treba s predsedniki konferenc posvetovati o vpra\u0161anjih, ki imajo ve\u010dji pomen za red;<\/li>\n
v povezanosti z generalnim ministrom in njegovim definitorijem presojati o ustanavljanju, zdru\u017eevanju in ukinitvi provinc, kustodij in drugih enot na lastnem ozemlju in sodelovati pri izvajanju odlo\u010ditev;<\/li>\n
podpirati za\u010detno in trajno formacijo, \u017eivljenje in poslanstvo bratov na svojem ozemlju; z generalnim ministrom in njegovim definitorijem pospe\u0161evati pastoralne dejavnosti in misijonsko evangelizacijo in obenem podpirati raz\u0161irjanje in ukoreninjanje reda;<\/li>\n
razpravljati o napredku, o ve\u010djih te\u017eavah in problemih, ki obstajajo v okviru konference in obve\u0161\u010dati generalnega ministra o sprejetih ukrepih;<\/li>\n
z osebjem in materialnimi sredstvi pomagati posameznim provincam, kustodijam, federacijam in fundacijam konference, ki so v te\u017eavah zaradi pomanjkanja ali visoke starosti bratov ali zaradi nesposobnosti za delovanje v dolo\u010denem poslanstvu ali zaradi pomanjkanja;<\/li>\n
razpravljati o vpra\u0161anjih, ki jih mora obravnavati generalni kapitelj ali plenarni svet reda, ter generalnemu ministru pravo\u010dasno posredovati svoje zaklju\u010dke in predloge;<\/li>\n
sestaviti izredne statute konference in, \u010de se bo zdelo primerno, skupne statute za province, kustodije, federacije in fundacije na lastnem ozemlju;<\/li>\n
podpirati in negovati odnose in sodelovanje s krajevno cerkveno hierarhijo in z drugimi redovnimi ustanovami.<\/li>\n<\/ol>\n
<\/p>\n
\u010clen 202<\/p>\n
Za ve\u010djo rast sodelovanja pri vodenju reda in u\u010dinkovitej\u0161e posvetovanje naj se generalni minister in definitorji vsaj enkrat v \u0161estletju zberejo na posvet s posameznimi konferencami:<\/p>\n
\n
za posredovanje vpra\u0161anj ve\u010djega pomena, ki zadevajo vodenje in upravljanje celotnega reda, in za vzpostavljanje dialoga;<\/li>\n
za razpravo o stvareh, ki zadevajo \u017eivljenje bratov, odnose med razli\u010dnimi enotami, trdno povezanost med brati in za pospe\u0161evanje izmenjave dobrin v okviru celotnega bratstva;<\/li>\n
za primerno posvetovanje o ustanovitvi, zaokro\u017eenju, zdru\u017eitvi ali ukinitvi enot konference;<\/li>\n
za predlaganje posvetovanj in dolo\u010danje njihovega poteka, kar zadeva volitve, ki jih je treba opraviti na generalnem kapitlju.<\/li>\n<\/ol>\n
<\/p>\n
\u010clen 203<\/p>\n
Da bi preu\u010dil stanje konferenc, naj se generalni definitorij sestane s predsedniki vseh konferenc vsaj vsaki dve leti.<\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 204<\/p>\n
\n
1 Konference izvr\u0161ujejo svojo nalogo in svojo oblast na kongresu ali plenarni seji, ki jo usmerja ali vodi predsednik.<\/li>\n
2 Predsednika konference izvolijo vsi \u010dlani konference, ki imajo odlo\u010dujo\u010d glas. Za to slu\u017ebo je lahko izvoljen provincialni minister ali kustos samostojne kustodije. Trajanje slu\u017ebe in naloge predsednika so dolo\u010deni v izrednih statutih konference.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 205<\/p>\n
V konferenci imajo provincialni ministri in kustosi odlo\u010dujo\u010di glas, medtem ko imajo predsedniki federacij in fundacij odlo\u010dujo\u010di ali posvetovalni glas glede na predpise statutov konference.<\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 206<\/p>\n
\n
1 Pri vseh volitvah v konferenci ministrov je potrebno, da tisti, ki naj bo izvoljen, dobi absolutno ve\u010dino volilnih glasov tistih, ki imajo odlo\u010dujo\u010di glas.<\/li>\n
2 Do posameznih provinc, kustodij, federacij in fundacij ima konferenca vodstveno oblast samo v primerih, ki so izrecno predvideni v Generalnih statutih reda ali v izrednih statutih konference.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 207<\/p>\n
Za ve\u010djo u\u010dinkovitost delovanja konference se more ustanoviti stalno tajni\u0161tvo, katerega prvenstvena naloga bo pripravljanje kongresa ali plenarnih sej konference in izvajanje odlo\u010ditev, ki jih je sprejela konferenca. Uradniki tajni\u0161tva, njihova izvolitev ali imenovanje in dol\u017enosti naj bodo dolo\u010deni v izrednih statutih konference.<\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 208<\/p>\n
Za pospe\u0161evanje in ohranjanje ve\u010djega blagra naj gojijo predvsem bli\u017enje konference medsebojne odnose, naj izmenjujejo novice in informacije, skupne izsledke in izku\u0161nje.<\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 209<\/p>\n
\n
1 V vsaki provinci ali kustodiji ali v ve\u010d enotah skupaj so priporo\u010dene, \u010de se bo zdelo primerno, komisije strokovnjakov; dogovorijo naj se tudi za sre\u010danja, na katerih naj preu\u010dujejo in raziskujejo probleme \u017eivljenja in poslanstva bratov, o katerih bodo razpravljale plenarne seje in kongres konference.<\/li>\n
2 Med konferencami iste celine je priporo\u010dena ustanova stalnega telesa (npr. predsedstvo, tajni\u0161tvo, skupaj z generalnimi definitorji vsake celine) za animiranje skupnih dejavnosti, na primer za formacijo, \u0161tudij, evangelizacijo, pravi\u010dnost, mir in celovitost stvarstva. Tak\u0161na telesa bi se morala sestajati v dolo\u010denih \u010dasovnih presledkih.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 210<\/p>\n
\n
1 Konference z ve\u010djim \u0161tevilom enot, zlasti \u010de so mnogokulturne, lahko ustanovijo podkonference za dolo\u010deno podro\u010dje, ki bodo obravnavale stvari, ki jih posebej zadevajo.<\/li>\n
2 Za bolj\u0161e obve\u0161\u010danje in izmenjavo dobrin vseh vrst naj konference skupaj z generalnim ministrom in njegovim definitorijem pospe\u0161ujejo v redu nove oblike mednarodnih in medcelinskih sre\u010danj.[55]<\/a><\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 211<\/p>\n
Vsaka konferenca ministrov naj ima svoje statute, ki jih naredi konferenca sama in jih potrdi generalni minister s soglasjem svojega definitorija in v katerih naj bo dolo\u010deno vse, kar zadeva sestavo in oblast ali pristojnost konference, sklic in obhajanje kongresa ali plenarne seje konference.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/a>SEDEMNAJSTI NASLOV: Provincialni in kustodijski vikar<\/h3>\n
<\/p>\n
\u010clen 212<\/p>\n
\n
1 Provincialni vikar je lahko neposredno ponovno izvoljen samo enkrat in ne ve\u010d, \u010de ni bila vmes prekinitev slu\u017ebe za tri leta, ostane pa v veljavi predpis \u010dlena 229 Generalnih konstitucij.<\/li>\n
2 Kustodijski vikar je izvoljen za eno triletje. Po njegovem koncu more biti ponovno izvoljen \u0161e za drugo in tretje triletje, ne pa ve\u010d, \u010de ni bila vmes prekinitev vsaj za tri leta.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 213<\/p>\n
Kadar je navzo\u010d provincialni minister ali kustos, izvr\u0161uje provincialni vikar ali kustodijski vikar svojo oblast po predpisih Generalnih konstitucij in statutov ter po pooblastilih, ki mu jih podeli provincialni minister ali kustos.<\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 214<\/p>\n
\u010ce se izprazni slu\u017eba provincialnega ali kustodijskega vikarja zunaj kapitlja, izvoli provincialni definitorij novega provincialnega vikarja, kustodijski svet pa novega kustodijskega vikarja: eden in drugi obdr\u017ei slu\u017ebo do naslednjega kapitlja, ostane pa v veljavi \u010dlen 189 teh statutov.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/a>OSEMNAJSTI NASLOV: Provincialni definitorji in svetovalci samostojne kustodije<\/h3>\n
<\/p>\n
\u010clen 215<\/p>\n
\n
1 Posebni statuti dolo\u010dijo \u0161tevilo provincialnih definitorjev in kustodijskih svetovalcev, vendar upo\u0161tevajo\u010d, da njihovo \u0161tevilo ne sme biti manj\u0161e od \u0161tiri.<\/li>\n
2 Provincialni definitorji in svetovalci kustodije so izvoljeni na kapitlju za eno triletje; ko pote\u010de, so lahko izvoljeni \u0161e za drugo in tretje triletje. Po devetih neprekinjenih letih ne morejo biti ponovno izvoljeni, \u010de niso prekinili slu\u017ebe vsaj za tri leta.<\/li>\n
3 \u010ce posebni ali izredni statuti ne dolo\u010dijo druga\u010de, naj se opravijo volitve za vsakega definitorja ali svetovalca kustodije posebej v lo\u010denih krogih.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 216<\/p>\n
\u010ce kdo od provincialnih definitorjev ali kustodijskih svetovalcev preneha s slu\u017ebo iz katerega koli vzroka, mora provincialni definitorij oziroma kustodijski svet na njegovo mesto izvoliti drugega, ki bo ostal v slu\u017ebi do naslednjega kapitlja; ostane pa v veljavi predpis \u010dlena 189 teh statutov.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/a>DEVETNAJSTI NASLOV: Tajnik in ekonom province in samostojne kustodije in druge slu\u017ebe<\/h3>\n
<\/p>\n
\u010clen 217<\/p>\n
\n
1 Tajnika in ekonoma province ali kustodije izvoli kapitularni kongres, zunaj kongresa pa, \u010de bi bilo potrebno, provincialni minister z definitorijem oziroma kustos s kustodijskim svetom.<\/li>\n
2 Tajnikova in ekonomova slu\u017eba traja tri leta; ko ta \u010das prete\u010de, sta lahko ponovno izvoljena, vendar ne ve\u010d kot za tri triletja skupaj.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 218<\/p>\n
Dol\u017enost tajnika je poleg tega, kar mu je posebej zaupano, izdelati zapisnike o vseh zadevah, ki jih obravnava definitorij ali provincialni minister sam oziroma kustodijski svet ali kustos sam, urejati vse dokumente in spise, ki zadevajo celo provinco ali kustodijo, posamezne hi\u0161e ali brate, in jih spravljati v arhiv.<\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 219<\/p>\n
V vsaki provinci in kustodiji naj bodo poleg slu\u017eb in nalog, ki jih dolo\u010da pravo reda, glede na potrebe \u0161e druge zadol\u017eitve, sveti ali komisije, ki jih urejajo lastni predpisi.<\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 220<\/p>\n
Za pospe\u0161evanje bolj\u0161ega strukturnega sodelovanja lahko enote na istem ozemlju ali v konferenci z odobritvijo generalnega ministra in ko so sli\u0161ale mnenje generalnega definitorija, zdru\u017eijo nekatera tajni\u0161tva ali zadol\u017eitve, ki jih predvideva na\u0161a zakonodaja. Statute, ki urejajo imenovanja, delo in sestavo takih tajni\u0161tev in zadol\u017eitev, mora potrditi generalni minister s soglasjem svojega definitorija.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/a>DVAJSETI NASLOV: Od generalnega ministra ali province odvisne kustodije<\/h3>\n
<\/p>\n
\u010clen 221<\/p>\n
Odvisno kustodijo, o kateri govori \u010dlen 127 teh statutov, vodi kustos s svojim svetom po predpisih Generalnih in posebnih statutov.<\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 222<\/p>\n
Kapitelj kustodije, ki je odvisna od generalnega ministra ali od province, naj se obhaja vsaka tri leta: predseduje mu generalni minister ali njegov delegat, \u010de gre za od generalnega ministra odvisno kustodijo; provincialni minister ali njegov delegat, \u010de gre za od province odvisno kustodijo.<\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 223<\/p>\n
Naloga kustodijskega kapitlja je, da izdela lastne statute, ki jih mora potrditi generalni ali provincialni minister s soglasjem svojega definitorija. V teh statutih naj bo dolo\u010deno vse, kar se zdi dobro za vodstvo kustodije in \u017eivljenje in delovanje bratov.<\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 224<\/p>\n
\n
1 Kustosu odvisne kustodije pri njegovi slu\u017ebi pomagajo vsaj \u0161tirje svetovalci, ki so v mejah kustodije v vsem enaki provincialnim definitorjem.<\/li>\n
2 Po predpisih, ki so dolo\u010deni v posebnih statutih, izvoli definitorij pristojne province ali kustodijski kapitelj kustosa in svetovalce za eno triletje; znova so lahko neposredno izvoljeni za drugo in tretje triletje, potem pa ne ve\u010d, \u010de ni vmes vsaj triletna prekinitev slu\u017ebe. \u010ce so bile volitve na kapitlju, jih mora potrditi generalni minister s soglasjem generalnega definitorija, \u010de gre za od generalnega ministra odvisno kustodijo, ali pa provincialni minister s soglasjem provincialnega definitorija, \u010de gre za od province odvisno kustodijo.<\/li>\n
3 Posebni ali izredni statuti, ki so bili izdelani in predpisani na kapitljih odvisnih kustodij, kakor tudi njihove spremembe, morajo imeti potrditev generalnega ministra ali provincialnega ministra s soglasjem lastnega definitorija. Spise kapitlja odvisne kustodije je treba \u010dim prej poslati pristojnemu definitoriju v potrditev.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 225<\/p>\n
\n
1 Kustos naj ob primernem \u010dasu obi\u0161\u010de hi\u0161e in brate kustodije: nad posameznimi brati in nad hi\u0161ami ima oblast, ki mu jo je podelil generalni minister ali provincialni minister ali ki jo dolo\u010dajo lastni statuti.<\/li>\n
2 Kustos s svojim svetom voli gvardijane in ostale nosilce slu\u017eb v kustodiji; vendar mora volitve potrditi generalni ali provincialni minister s soglasjem zadevnega definitorija.<\/li>\n
3 Kustos mora vsako leto generalnemu ministru ali provincialnemu ministru poslati strnjeno pisno poro\u010dilo o stanju kustodije; poleg tega ga mora sproti obve\u0161\u010dati o pomembnej\u0161ih stvareh.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
<\/a>\u010cETRTI DEL: VODSTVO HI\u0160<\/h2>\n
<\/p>\n
<\/a>ENAINDVAJSETI NASLOV: Hi\u0161e<\/h3>\n
<\/p>\n
\u010clen 226<\/p>\n
\n
1 Vsaka hi\u0161a naj se skrbno ravna po ozemeljskih mejah. Kjer niso dolo\u010dene in se zde potrebne, naj dolo\u010dijo pristojni ministri.<\/li>\n
2 \u010ce ni druga\u010de dolo\u010deno med zainteresiranimi, je podro\u010dje velikega mesta skupno vsem hi\u0161am, ki se tam nahajajo.<\/li>\n
3 Hi\u0161e, odvisne od razli\u010dnih provinc ali konferenc, se ravnajo po lastnih statutih, ki jih odobri pristojna oblast.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 227<\/p>\n
\u010ce se po predpisih \u010dlena 234 Generalnih konstitucij neka hi\u0161a zapre, naj za njeno premo\u017eenje, \u010de zanj ni poskrbel \u017ee generalni minister, poskrbi provincialni minister s svojim definitorijem; pri tem naj upo\u0161teva predvsem voljo ustanoviteljev in darovalcev kakor tudi pridobljene pravice.[56]<\/a><\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 228<\/p>\n
\n
1 Bratje naj vedno ostanejo v pokor\u0161\u010dini in se dr\u017eijo bratskega \u017eivljenja. Iz hi\u0161e naj ne odhajajo brez dovoljenja lastnega gvardijana.<\/li>\n
2 \u010ce gre za dalj\u0161o odsotnost iz hi\u0161e, more provincialni minister ali kustos s soglasjem svojega definitorija ali sveta iz upravi\u010denega razloga dovoliti bratom, da morejo bivati zunaj redovne hi\u0161e, vendar ne ve\u010d kot za eno leto, razen zaradi zdravljenja, \u0161tudija ali opravljanja apostolata v imenu reda.[57]<\/a><\/li>\n
3 Bratje, ki \u017eivijo zunaj redovne hi\u0161e zaradi preizku\u0161anja svojega poklica, med tem \u010dasom nimajo aktivnega in pasivnega glasu.<\/li>\n
4 Nobenemu bratu se brez zares te\u017ekega razloga ne sme dovoliti, da bi sam \u017eivel zunaj redovne hi\u0161e.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 229<\/p>\n
Hi\u0161a naj ima toliko bratov, da bo njihovo \u0161tevilo zado\u0161\u010dalo za njen obstoj in za resni\u010dno skupno \u017eivljenje, pa tudi sposobnost za izpolnjevanje svojih obveznosti glede poslanstva reda.<\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 230<\/p>\n
\n
1 Gvardijanat mora imeti vsaj tri brate s slovesnimi zaobljubami, ki mu zakonito pripadajo in tam navadno tudi prebivajo.<\/li>\n
2 \u010ce zaradi posebnih okoli\u0161\u010din ne more biti kanoni\u010dno ustanovljen gvardijanat: zaradi majhnega \u0161tevila bratov ali zaradi za\u010dasnega zna\u010daja slu\u017ebe ali pa zaradi drugih razlogov, naj se ustanovi podru\u017ena hi\u0161a pod kakr\u0161nim koli imenom (kraj, hospic, rezidenca itd.), ki pa je odvisna od gvardijanata po predpisih teh Generalnih statutov.<\/li>\n
3 Iz istih razlogov, o katerih govori prej\u0161nji odstavek, je lahko neki gvardijanat zni\u017ean v podru\u017eno hi\u0161o, pri \u010demer lahko ostane pravna oseba ali pa ne.<\/li>\n
4 Gvardijanati morajo biti vsaj provincialna ali kustodijska kurija in vse vzgojne hi\u0161e (postulat, noviciat in ponoviciat).<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 231<\/p>\n
\n
1 Podru\u017ena hi\u0161a je del gvardijanata, od njega lo\u010dena ali pa ne, ki je pravna oseba ali pa ne. V njej morata navadno skupaj \u017eiveti vsaj dva brata s slovesnimi zaobljubami, ki zakonito pripadata gvardijanatu. Po predpisih posebnih statutov glede \u017eivljenja in poslanstva reda in v ob\u010destvu s provincialnim bratstvom jo vodi gvardijan sam ali tisti, ki ga nadome\u0161\u010da v podru\u017eni hi\u0161i.<\/li>\n
2 Za ustanovitev ali ukinitev podru\u017ene hi\u0161e, ki je pravna oseba, se je treba ravnati po predpisih \u010dlenov 233-235 Generalnih konstitucij.<\/li>\n
3 Podru\u017eno hi\u0161o, ki ni pravna oseba, more ustanoviti ali ukiniti provincialni minister s soglasjem svojega definitorja.<\/li>\n
4 Zni\u017eanje gvardijanata na stanje podru\u017ene hi\u0161e, ki ostane pravna oseba, more opraviti provincialni minister z definitorijem; o tem mora obvestiti generalnega ministra.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 232<\/p>\n
\n
1 Bratje, ki \u017eivijo v podru\u017enih hi\u0161ah, naj se glede na mo\u017enosti in okoli\u0161\u010dine redno udele\u017eujejo krajevnega kapitlja gvardijanata ter se pogosto sre\u010dujejo med seboj in z brati gvardijanata, da bi skupaj molili in se veselili bratstva, da bi se pogovarjali o lastnem \u017eivljenju in delu po predpisih posebnih statutov.<\/li>\n
2 Gvardijan naj pogosto obiskuje podru\u017ene hi\u0161e in, kolikor je mogo\u010de, naj brate zbira, da bodo gojili medsebojno ljubezen.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 233<\/p>\n
Da odgovori na posebne zahteve evangelizacije ali na potrebe potujo\u010dih dru\u017ebenih skupin, more provincialni definitorij ustanoviti potujo\u010da bratstva podobno kot podru\u017ene hi\u0161e.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/a>DVAINDVAJSETI NASLOV: Gvardijani in vikarji<\/h3>\n
<\/p>\n
\u010clen 234<\/p>\n
Za gvardijana naj bo izvoljen brat, ki ima vsaj tri leta slovesne zaobljube in je \u010dlan province, pri \u010demer se upo\u0161teva \u010dlen 246 teh statutov.<\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 235<\/p>\n
\n
1 Gvardijana izvolijo za tri leta na kapitularnem kongresu ali pa ga med triletjem, \u010de je potrebno, izvoli provincialni definitorij oziroma kustodijski svet. Isti more biti ponovno izvoljen za drugo triletje brez prekinitve.<\/li>\n
2 Gvardijana naj ne voljo za tretje triletje, \u010de tega ne zahteva potreba bratstva, dela ali province.<\/li>\n
3 Po tretjem triletju ne more biti ponovno izvoljen brez triletne prekinitve.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 236<\/p>\n
Gvardijani naj si sami ne privzamejo, pa tudi ministri naj jim ne nalagajo nalog, ki bi jih ovirale pri pravilnem opravljanju njim zaupane slu\u017ebe.<\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 237<\/p>\n
\n
1 \u010ce to zahteva skupno dobro, more provincialni minister s svojim definitorijem ali kustos s svojim svetom prestaviti gvardijana iz ene hi\u0161e v drugo s kanoni\u010dnimi volitvami, potem ko se je prej z njim posvetoval.<\/li>\n
2 Iz upravi\u010denega in te\u017ekega vzroka more provincialni minister s svojim definitorijem gvardijana odstaviti od njegove slu\u017ebe. Isto more kustos s svojim svetom, vendar z odobritvijo provincialnega ministra in njegovega definitorija. Pri odstavitvi vedno ostane pravica priziva po predpisu \u010dlena 140 \u00a73 teh statutov.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 238<\/p>\n
\u010ceprav je potekel \u010das trajanja slu\u017ebe in je bil izvoljen nov gvardijan, opravlja gvardijan svojo slu\u017ebo do njegovega prihoda, razen \u010de ni provincialni minister dolo\u010dil druga\u010de.<\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 239<\/p>\n
\u010ce se med triletjem izprazni slu\u017eba gvardijana, prevzame po samem pravu vodstvo hi\u0161e vikar do izvolitve novega gvardijana. Ta mora biti izvoljen v treh mesecih, razen \u010de ni provincialni minister v posameznem primeru druga\u010de dolo\u010dil.<\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 240<\/p>\n
\n
1 Vikar pomaga gvardijanu pri opravljanju njegove slu\u017ebe, vendar dela samo to, kar mu je zaupano.<\/li>\n
2 \u010ce je gvardijan odsoten ali oviran, ga nadome\u0161\u010da vikar. Ne sme uvesti nobene novosti, za katero ve, da je proti gvardijanovi volji.<\/li>\n
3 \u010c je vikar odsoten ali ga sploh ni, prevzame njegovo slu\u017ebo drug brat po predpisih posebnih statutov.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 241<\/p>\n
\n
1 Vikarja izvolijo za tri leta in je lahko ponovno izvoljen \u0161e za nadaljnja triletja. \u010ce se izprazni slu\u017eba vikarja med triletjem, izvolijo novega vikarja.<\/li>\n
2 Iz upravi\u010denega razloga more provincialni minister s soglasjem svojega definitorija vikarja odstaviti od njegove slu\u017ebe, ostane pa v veljavi predpis \u010dlena 139 \u00a73 teh statutov.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
<\/a>TRIINDVAJSETI NASLOV: Krajevni kapitelj in diskretorij<\/h3>\n
<\/p>\n
\u010clen 242<\/p>\n
\n
1 Krajevni kapitelj je treba obhajati pogosto, vsaj \u0161estkrat na leto.<\/li>\n
2 Posebni statuti ali pravilniki morajo natan\u010dneje dolo\u010diti vse, kar zadeva pristojnost, pogostnost obhajanja, na\u010din obravnavanja snovi, sprejemanja in uresni\u010devanja sklepov in druge posebnosti tako kapitlja kot diskretorija, \u010de obstaja.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 243<\/p>\n
\n
1 Zadeve, ki jih bo obravnaval kapitelj ali diskretorij, predlo\u017ei gvardijan ali bratje oziroma diskreti, potem ko so o tem obvestili gvardijana; gvardijan pa naj o njih poprej obvesti bratstvo, \u010de je mogo\u010de. V zadevah, o katerih je treba skupno odlo\u010diti, mora prevladati mnenje ali glas ve\u010dine in je po njem treba tudi ukrepati.<\/li>\n
2 Tajnik, ki je dolo\u010den na prvi seji, vpisuje v posebno knjigo zapisnike vsakega kapitlja ali diskretorija in jih potem, ko so bili potrjeni, podpi\u0161e. Knjigo je ob vizitaciji treba predlo\u017eiti provincialnemu ali generalnemu vizitatorju.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 244<\/p>\n
\u010ce obstaja diskretorij, je njegova naloga nuditi gvardijanu trdno pomo\u010d pri opravljanju njegove slu\u017ebe in spodbujanju bratstva, predvsem pri pripravi in izpeljavi krajevnega kapitlja; nadalje nuditi nasvet ali privolitev v nekaterih zadevah, ki jih dolo\u010dajo posebni statuti ali sam krajevni kapitelj, da se la\u017ee in hitreje izvedejo po predpisih splo\u0161nega in lastnega prava.<\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 245<\/p>\n
\n
1 Diskretorij, katerega \u010dlana sta po slu\u017ebi vikar in ekonom, ima funkcijo gvardijanovega sveta.<\/li>\n
2 Diskrete, katerih \u0161tevilo dolo\u010dajo posebni statuti in jih predlaga krajevni kapitelj, izvoli provincialni definitorij ali kustodijski svet za tri leta; lahko so neposredno ponovno izvoljeni za nadaljnja triletja.<\/li>\n
3 \u010ce zahteva skupno dobro, more provincialni minister ali kustos diskrete odstaviti ali iz upravi\u010denega razloga sprejeti njihovo odpoved; upo\u0161tevati pa je treba \u010dlen 139 \u00a74 teh statutov.<\/li>\n
4 \u010ce se slu\u017eba diskreta izprazni med triletjem, krajevni kapitelj predlaga novega diskreta, ki ga izvoli provincialni definitorij oziroma kustodijski svet.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
<\/a>\u0160TIRIINDVAJSETI NASLOV: Bratje ki bivajo v tuji provinci in prestop bratov v drugo provinco<\/h3>\n
<\/p>\n
\u010clen 246<\/p>\n
Bratje, ki iz upravi\u010denega razloga \u017eivijo v drugi provinci, naj bodo po dveh letih bivanja dele\u017eni pravic in dol\u017enosti bratov te province, razen \u010de po posvetovanju z brati zadevni provincialni ministri druga\u010de predvidijo; v lastni provinci pa jim je medtem odvzeto u\u017eivanje pravic. \u010ce imajo namen prebivati tam vsaj dve leti, so dele\u017eni pravic \u017ee do za\u010detka bivanja.<\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 247<\/p>\n
\n
1 Bratje, ki prebivajo v drugi provinci, so pod oblastjo gvardijana hi\u0161e, v kateri bivajo; \u010de bivajo zunaj redovne hi\u0161e, pa pod oblastjo gvardijana najbli\u017eje hi\u0161e. Za va\u017enej\u0161e re\u010di, ki so dolo\u010dene v statutih province, v kateri bivajo kot gostje, morajo dobiti dovoljenje provincialnega ministra tiste province, razen \u010de je med obema provincama druga\u010den dogovor.<\/li>\n
2 Da morejo biti bratom, ki bivajo v drugi provinci, podeljene slu\u017ebe in naloge v tej provinci, je potreben pristanek lastnega provincialnega ministra; \u010de pa so bili izvoljeni za gvardijane, morajo ostati v isti provinci vsaj tri leta.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 248<\/p>\n
\u010ce pristojna ministra s soglasjem provincialnih definitorijev skleneta in generalni minister potrdi pogodbo, po kateri se neko podro\u010dje ali hi\u0161a ene province zaupa drugi, ostanejo bratje iz druge province, ki bivajo na tem obmo\u010dju ali v hi\u0161i, pod oblastjo lastnega provincialnega ministra, dokler velja pogodba.<\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 249<\/p>\n
Da more brat preiti v drugo provinco in postati njen \u010dlan, se zahteva privolitev definitorijev lastne in druge province. Prestop in v\u010dlanjenje brata s slovesnimi zaobljubami v drugo provinco je treba sporo\u010diti generalnemu ministru.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/a>PETI DEL: UPRAVLJANJE DOBRIN<\/h2>\n
<\/p>\n
\u010clen 250<\/p>\n
Stabilno premo\u017eenje sestavljajo vsa stalna in premi\u010dna sredstva, ki so zakonito dolo\u010dena za zagotavljanje finan\u010dne varnosti reda. Za premo\u017eenje celotnega reda to dolo\u010di generalni minister s soglasjem svojega definitorija. Za premo\u017eenje province to dolo\u010di provincialni minister s soglasjem svojega definitorija, potrdi pa ga generalni minister.<\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 251<\/p>\n
Ministri in gvardijani naj pazijo, da ne bi pahnili ali pustili pahniti na kakr\u0161en koli na\u010din red, provinco ali hi\u0161o v ob\u010dutne dolgove ali ekonomska bremena, \u010de ni zanesljivo, da bodo mogli pla\u010devati obresti in odpla\u010dati tudi sam dolg v ne predolgem \u010dasu.<\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 252<\/p>\n
Generalni kapitelj naj dolo\u010di vsoto, \u010dez katero potrebuje generalni minister soglasje svojega definitorija ali plenarnega sveta za zadol\u017eitev, odtujitev dobrin ali za izredne izdatke; za privolitev je potrebno tajno glasovanje.<\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 253<\/p>\n
\n
1 Provincialni kapitelj naj dolo\u010di izredno vsoto, za katero mora provincialni minister prositi za soglasje svojega definitorija, da jo lahko potro\u0161i.<\/li>\n
2 Provincialni definitorij naj dolo\u010di vsoto za izredne stro\u0161ke, za katero mora gvardijan dobiti soglasje hi\u0161nega diskretorija, in drugo vsoto, za katero potrebuje soglasje krajevnega kapitlja, prav tako vsoto, za katero mora imeti gvardijan tudi dovoljenje provincialnega ministra, potem ko je o tem glasoval diskretorij ali krajevni kapitelj.<\/li>\n
3 Kadar gre za gradnjo hi\u0161 ali cerkva ali za prezidavo stavb, naj posebni statuti dolo\u010dijo, \u010de je treba prej poskrbeti za posvetovanje ali privolitev bodisi krajevnega kapitlja ali diskretorija, bodisi provincialnega definitorija.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 254<\/p>\n
Za odtujitev dobrin ali za zadol\u017eitev, ki presega dve tretjini vsote, za katero je potrebno dovoljenje Svetega sede\u017ea, se zahteva pisno dovoljenje generalnega ministra, \u010de sta to \u017ee prej po tajnem glasovanju odobrila provincialni in generalni definitorij.<\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 255<\/p>\n
Provincialni kapitelj naj dolo\u010di glede na krajevne in narodnostne posebnosti, katere dobrine, katerih vrednost je manj\u0161a od vsote, ki jo predpisuje prej\u0161nji \u010dlen, se sme odtujiti z dovoljenjem provincialnega ministra in s predhodnim soglasjem njegovega definitorija, ki tajno glasuje, ali pa s predhodnim odlo\u010dilnim glasom krajevnega diskretorija ali kapitlja, prav tako dose\u017eenim po tajnem glasovanju. Isto velja za najetje posojil. V obeh primerih se je treba ravnati po splo\u0161nem pravu.<\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 256<\/p>\n
\n
1 Vsak gvardijan je dol\u017ean ob dolo\u010denem \u010dasu predlo\u017eiti provincialnemu kapitlju ali novemu gvardijanu seznam hi\u0161ne in cerkvene opreme in obra\u010dun dohodkov in izdatkov, ki ju podpi\u0161e krajevni kapitelj ali diskretorij.<\/li>\n
2 Krajevni kapitelj in diskretorij naj ne podpi\u0161eta ekonomskih obra\u010dunov, \u010de jih nista preu\u010dila.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/a>Osmo poglavje: MINISTRI NAJ OPOMINJAJO IN PONI\u017dNO IN LJUBEZNIVO SVARIJO BRATE (prim. FPVod 10,1)<\/h1>\n
<\/p>\n
<\/a>PRVI NASLOV: Opominjanje in kaznovanje bratov<\/h3>\n
<\/p>\n
\u010clen 257<\/p>\n
\n
1 Kadarkoli provincialni minister ali kustos samostojne kustodije izve, kar se vsaj zdi resni\u010dno (prim. kan. 1717), za spolno zlorabo mladoletnikov ali ranljivih odraslih, ki jo je storil brat, mora ravnati hitro in pozorno v skladu z normami splo\u0161nega prava Cerkve ter v skladu z normami krajevne Cerkve in dr\u017eave.<\/li>\n
2 Vsako ravnanje ministrov in kustosov med njihovim mandatom, \u00bbki sestoji iz dejanj ali opustitev, katerih cilj je ovirati ali se izogniti civilnim preiskavam ali kanonskim, upravnim ali kazenskim preiskavam\u00ab, bo povod za uvedbo disciplinskega postopka odstavitve s polo\u017eaja in, \u010de okoli\u0161\u010dine to upravi\u010dujejo, za kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, omenjenega v kan. 1379 \u00a7\u00a71-2.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 258<\/p>\n
\n
1 Brata, ki bi napisal ali dal napisati pismo brez podpisa ali podpisano z izmi\u0161ljenim imenom, v katerem obrekuje koga izmed sobratov, je treba glede na te\u017eo prekr\u0161ka kaznovati z odvzemom slu\u017ebe ali nalog, ki jih ima, in za\u010dasno aktivne in pasivne volilne pravice.<\/li>\n
2 \u010ce kdo komu doka\u017ee, da je sejal neslogo, razgla\u0161al v redu ali zunaj njega te\u017eje prekr\u0161ke bratov ali pisal proti komu krivi\u010dna in obrekovalna pisma, mu je treba odvzeti vse slu\u017ebe in naloge v redu in ga razglasiti za nesposobnega zanje za toliko \u010dasa, kolikor bo dolo\u010dil provincialni minister z definitorijem.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 259<\/p>\n
\n
1 Brata, ki ne bi ubogal generalnega vizitatorja ali delegata ali bi mu posredoval te\u017eke la\u017enive vesti ali bi bil uporen ali bi preziral njegove ukaze, lahko kaznujejo z odvzemom aktivne in pasivne volilne pravice za \u0161est let ali z drugimi kaznimi.<\/li>\n
2 Tistega, ki bi te\u017eko raz\u017ealil lastnega ministra ali gvardijana ali bi javno zani\u010deval njegove ukaze ali skrivaj rovaril proti njegovi oblasti, je treba kaznovati s primernimi kaznimi glede na te\u017eo prekr\u0161ka, kjer v posameznem primeru ni izklju\u010dena za\u010dasna nesposobnost za slu\u017ebe in naloge v redu. Dati mora tudi primerno zado\u0161\u010denje.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 260<\/p>\n
\n
1 Gvardijana, ki bi o\u010ditno zanemarjal obveznost preskrbeti potrebno bratstvu ali bratom, naj provincialni minister s svojim definitorijem po dveh opominih odstavi od slu\u017ebe.<\/li>\n
2 Gvardijana, ki bi zanemarjal sklicevanje diskretorija ali krajevnega kapitlja ali jima ne bi predlo\u017eil obra\u010duna upravljanja v pregled po navodilih Generalnih konstitucij in statutov, more provincialni minister s svojim definitorijem po drugem neuspe\u0161nem opominu kaznovati; odstavitev od slu\u017ebe pri tem ni izklju\u010dena.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 261<\/p>\n
\n
1 Gvardijana ali brata, ki bi na kakr\u0161en koli na\u010din zlorabil uporabo denarja in milo\u0161\u010dine, dane v korist bratstva, tudi \u010de bi z njima nedopustno upravljal ali bi si ju prilastil, je treba kaznovati glede na te\u017eo goljufije ali krivde.<\/li>\n
2 \u010ce je tak\u0161na dejanja storil provincialni minister ali kustos samostojne kustodije, ga lahko generalni minister s soglasjem svojega definitorija odstavi s polo\u017eaja in imenuje za\u010dasnega komisarja (prim. kan. 137 \u00a7 1). Poleg tega je lahko kaznovan v skladu s kan. 1393.<\/li>\n
3 Po te\u017ei prestopka je treba tudi z odpustitvijo iz reda kaznovati brata, ki ne bi oddajal redno nagrade za delo ali dohodkov iz kakr\u0161nega koli naslova v korist bratstva; prav tako tudi tistega, ki bi trmasto ne dajal predpisanega obra\u010duna o prejemkih in izdatkih, ali tistega, ki je zmo\u017een delati, pa delo odklanja in s svojo lenobo prina\u0161a bratstvu veliko \u0161kodo.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 262<\/p>\n
\n
1 Slu\u017ebo je treba odvzeti ministru ali gvardijanu, ki bi brez potrebnega dovoljenja poru\u0161il ali spremenil gradnjo, ki jo je njegov prednik za\u010del ali dogradil, ali pa bi po svoji krivdi resno zanemaril vzdr\u017eevanje in potrebne obnove cerkve in drugih nepremi\u010dnin.<\/li>\n
2 Po te\u017ei krivde je treba kaznovati s primernimi kaznimi ministra, gvardijana ali brate, ki so zelo nemarni, ko gre za ohranjanje dragocenih umetni\u0161kih ali starinskih predmetov ali si jih nezakonito prisvojijo, odtujijo ali uni\u010dijo.[58]<\/a><\/li>\n
3 Po te\u017ei krivde je treba kaznovati brata, ki bi skril, izmaknil ali uni\u010dil v arhivu shranjene dokumente.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 263<\/p>\n
\n
1 Provincialni minister lahko izre\u010de opomin bratu, ki se nahaja v bli\u017enji prilo\u017enosti za hudodelstvo ali na katerega po opravljeni preiskavi pade resen sum, da je zagre\u0161il zlo\u010din.<\/li>\n
2 Lahko tudi opomni brata, ki s svojim obna\u0161anjem zbuja pohuj\u0161anje ali mo\u010dno vznemirja red.<\/li>\n
3 Po predpisih kan. 1340 provincialnemu ministru pripada, da nalo\u017ei pokoro v zunanjem podro\u010dju vsem bratom, ki so neposredno odvisni od njega.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 264<\/p>\n
Na nalo\u017eeno kazen je mo\u017ena prito\u017eba, ki ima odlo\u017eilno mo\u010d. Ostane pa v veljavi splo\u0161no pravo in predpis \u010dlena 140 \u00a73 teh statutov.<\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 265<\/p>\n
Za za\u010detek postopka na civilnem sodi\u0161\u010du, bodisi v imenu hi\u0161e ali province, bodisi v osebnem imenu, vsak brat potrebuje pisno dovoljenje svojega provincialnega ministra.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/a>DRUGI NASLOV: Prestop bratov in izstop iz reda<\/h3>\n
<\/p>\n
\u010clen 266<\/p>\n
\n
1 Brat s slovesnimi zaobljubami more prestopiti v drugo redovno ustanovo samo z dovoljenjem generalnega ministra, ki ima soglasje svojega definitorija, in s sprejemom v novo ustanovo po predpisih prava.[59]<\/a><\/li>\n
2 Da more \u010dlan z ve\u010dnimi obljubami druge ustanove prestopiti v na\u0161 red, se je treba ravnati po predpisih prava in vsaj tri leta mora ostati v hi\u0161i reda pod vodstvom sposobnega brata, preden dobi dovoljenje za pristop k slovesnim zaobljubam, ravnati pa se je treba po tem, kar zahteva pravo.<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 267<\/p>\n
\n
1 Generalni minister more iz tehtnega razloga in s soglasjem svojega definitorija podeliti bratu s slovesnimi zaobljubami dovoljenje za bivanje zunaj redovne hi\u0161e, vendar najve\u010d za tri leta s predhodno privolitvijo ordinarija kraja, kjer mora prebivati, \u010de gre za klerika. Podalj\u0161anje dovoljenja ali podelitev za ve\u010d kot tri leta je pridr\u017eana Svetemu sede\u017eu.[60]<\/a><\/li>\n
2 Na pro\u0161njo generalnega ministra in s soglasjem njegovega definitorija more iz tehtnih razlogov ob upo\u0161tevanju resnosti in ljubezni bivanje zunaj redovne hi\u0161e bratu nalo\u017eiti Sveti sede\u017e.[61]<\/a><\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 268<\/p>\n
\n
1 Brata, ki tako biva zunaj redovne hi\u0161e, ne ve\u017eejo obveznosti, ki jih ni mogo\u010de uskladiti z novim na\u010dinom \u017eivljenja. Ostane pa v odvisnosti in skrbi svojega ministra, pa tudi krajevnega \u0161kofa, zlasti \u010de gre za klerika. Nositi sme obleko ustanove, razen \u010de je v dovoljenju dolo\u010deno kaj drugega. Nima pa aktivne in pasivne volilne pravice.[62]<\/a><\/li>\n
2 \u010ce brat, ki biva zunaj redovne hi\u0161e, zapade v dolgove in obveznosti brez dovoljenja provincialnega ministra, je zanje sam odgovoren, ne pa provinca ali hi\u0161a. Isto velja za brata, ki je nezakonito odsoten iz hi\u0161e.[63]<\/a><\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 269<\/p>\n
\n
1 Brata z za\u010dasnimi zaobljubami more po preteku obdobja preizku\u0161nje iz utemeljenih razlogov izklju\u010diti od naslednjih zaobljub provincialni minister, ko je sli\u0161al mnenje svojega definitorija.[64]<\/a><\/li>\n
2 Tudi \u010de je nastala po zaobljubah fizi\u010dna ali psihi\u010dna bolezen, ki po sodbi strokovnjakov povzro\u010di, da postane brat, ki ga omenja prej\u0161nji odstavek, nesposoben za \u017eivljenje v redu, je to razlog, da se mu ne dovoli obnoviti zaobljub ali narediti slovesnih zaobljub, razen \u010de je zbolel zaradi malomarnosti reda ali zaradi opravljanja dela v redu.[65]<\/a><\/li>\n
3 \u010ce pa brat v \u010dasu trajanja za\u010dasnih zaobljub izgubi pamet, ga ni mogo\u010de odpustiti iz reda, \u010deprav ni zmo\u017een narediti novih zaobljub.[66]<\/a><\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 270<\/p>\n
Kdor je po opravljenem noviciatu ali po zaobljubah zakonito izstopil iz reda, ga more generalni minister s soglasjem definitorija znova sprejeti in mu ni treba ponoviti noviciata; generalni minister pa bo dolo\u010dil primerno predhodno preizku\u0161njo pred za\u010dasnimi zaobljubami in \u010das zaobljub, ki mora prete\u010di pred slovesnimi zaobljubami po dolo\u010dbi \u010dlena 104 teh statutov.[67]<\/a><\/p>\n
<\/p>\n
<\/a>TRETJI NASLOV: Odslovitev bratov iz reda<\/h3>\n
<\/p>\n
\u010clen 271<\/p>\n
\u010ce pravo ne zahteva odslovitve, naj gre provincialni minister s skrbnostjo nasproti bratu, ki je gre\u0161il; z ljubeznijo naj ga ve\u010dkrat opomni in mu sku\u0161a pomagati, da ga privede do kesanja, tako da bo vztrajal v svojem poklicu.<\/p>\n
<\/p>\n
\u010clen 272<\/p>\n
\n
1 Brata je treba odsloviti po predpisih splo\u0161nega prava, \u010de je zagre\u0161i zlo\u010dine, o katerih govorijo kanoni 1397 in 1395 Zakonika cerkvenega prava.<\/li>\n
2 Brata, ki biva zunaj redovne hi\u0161e in ki se \u0161est mesecev po poteku roka bivanja zunaj redovne hi\u0161e ne vrne, je mogo\u010de odsloviti iz reda. Brata je mogo\u010de odsloviti tudi iz drugih razlogov, da so le tehtni, zunanji, je zanje odgovoren in so pravno dokazljivi, kakor je dolo\u010deno v kan. 696, pri \u010demer se je treba ravnati po splo\u0161nem pravu.<\/li>\n
3 Brata z za\u010dasnimi zaobljubami je mogo\u010de odsloviti tudi zaradi manj tehtnih razlogov, kot so dolo\u010deni v kan. 696 \u00a71.<\/li>\n
4 Bratu vedno ostane neokrnjena pravica obrniti se na generalnega ministra in mu neposredno izro\u010diti svoj zagovor.[68]<\/a><\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 273<\/p>\n
\n
1 Odlo\u010dbo o odslovitvi brata ima pravico izdati generalni minister s svojim definitorijem, ki mora za veljavnost imeti vsaj \u0161tiri \u010dlane; zborno izvede dokazovanje, natan\u010dno pretehta dokazila in zagovor, in \u010de bi bilo s tajnim glasovanjem tako dolo\u010deno, izda odlo\u010dbo o odslovitvi, za veljavnost pa mora vsaj v povzetku navesti pravne in dejanske razloge.[69]<\/a><\/li>\n
2 Odlo\u010dba o odslovitvi ne velja in je ni mogo\u010de izvesti, \u010de je ni potrdil Sveti sede\u017e. Da bo odlo\u010dba veljavna, mora biti navedena pravica, ki jo ima odslovljeni, da v desetih dneh, odkar mu je bila odlo\u010dba vro\u010dena, vlo\u017ei prito\u017ebo na pristojno oblast. Prito\u017eba ima odlo\u017eilni u\u010dinek.[70]<\/a><\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n
\u010clen 274<\/p>\n
\n
1 Ministri in bratje naj skrbijo za duhovni, moralni in socialni blagor tistih, ki so red zapustili, ali pa so bili iz njega odslovljeni. Pomagajo naj jim in pri tem upo\u0161tevajo prav\u0161njost in njihove potrebe, \u010das, ki so ga pre\u017eiveli v redu, in od reda sprejete usluge.[71]<\/a><\/li>\n
2 Posebni statuti naj dolo\u010dijo konkretne predpise o pomo\u010di, ki jo je treba nuditi.<\/li>\n<\/ul>\n
\n
OPOMBE:<\/strong><\/p>\n
[1]<\/a> Prim. FOp 40\u201341.<\/p>\n
[2]<\/a> Prim. ZCP 19.<\/p>\n
[3]<\/a> Prim. ZCP 1234 \u00a71.<\/p>\n
[4]<\/a> Prim. ZCP 968 \u00a72; 969 \u00a72.<\/p>\n
[5]<\/a> Prim. ZCP 629.<\/p>\n
[6]<\/a> Prim. FOp 22.<\/p>\n
[7]<\/a> Prim. GK 112 \u00a71.<\/p>\n
[8]<\/a> Prim. GK 119 \u00a71.<\/p>\n
[9]<\/a> Prim. ZCP 520 \u00a71.<\/p>\n
[10]<\/a> Prim. ZCP 520 \u00a72.<\/p>\n
[11]<\/a> Prim. ZCP 682 \u00a71.<\/p>\n
[12]<\/a> Prim. ZCP 678 \u00a72.<\/p>\n
[13]<\/a> Prim. ZCP 678 \u00a71.<\/p>\n
[14]<\/a> Prim. ZCP 784, 785.<\/p>\n
[15]<\/a> Prim. FPVod 12,2.<\/p>\n
[16]<\/a> Prim. PSR 81, 74.<\/p>\n
[17]<\/a> Prim. PSR 81, 89.<\/p>\n
[18]<\/a> Prim. PSR 81, 89.<\/p>\n
[19]<\/a> Prim. PSR 81, 59b.<\/p>\n
[20]<\/a> Prim. PSR 81, 59b.<\/p>\n
[21]<\/a> Prim. ZCP 642.<\/p>\n
[22]<\/a> Prim. ZCP 643, 645.<\/p>\n
[23]<\/a> Prim. ZCP 641.<\/p>\n
[24]<\/a> Prim. ZCP 641.<\/p>\n
[25]<\/a> Prim. ZCP 647 \u00a72; 648 \u00a71.<\/p>\n
[26]<\/a> Prim. ZCP 647 \u00a71.<\/p>\n
[27]<\/a> Prim. ZCP 647 \u00a72.<\/p>\n
[28]<\/a> Prim. ZCP 647 \u00a73.<\/p>\n
[29]<\/a> Prim. ZCP 651 \u00a71.<\/p>\n
[30]<\/a> Prim. ZCP 650 \u00a72; 651 \u00a72.<\/p>\n
[31]<\/a> Prim. ZCP 652 \u00a75.<\/p>\n
[32]<\/a> Prim. PSR 81, 29.<\/p>\n
[33]<\/a> Prim. ZCP 649 \u00a71.<\/p>\n
[34]<\/a> Prim. ZCP 653 \u00a72.<\/p>\n
[35]<\/a> Prim. ZCP 653 \u00a71.<\/p>\n
[36]<\/a> Prim. ZCP 656.<\/p>\n
[37]<\/a> Prim. ZCP 655.<\/p>\n
[38]<\/a> Prim. ZCP 657 \u00a73.<\/p>\n
[39]<\/a> Prim. ZCP 657 \u00a72.<\/p>\n
[40]<\/a> Prim. ZCP 658.<\/p>\n
[41]<\/a> Prim. ZCP 659.<\/p>\n
[42]<\/a> Prim. ZCP 1025, 1029, 1051.<\/p>\n
[43]<\/a> Prim. PSR 81, 80-86.<\/p>\n
[44]<\/a> Prim. ZCP 696 \u00a71.<\/p>\n
[45]<\/a> Prim. ZCP 119 \u00a71.<\/p>\n
[46]<\/a> Prim. ZCP 625 \u00a73.<\/p>\n
[47]<\/a> Prim. ZCP 1737 \u00a72.<\/p>\n
[48]<\/a> Prim. ZCP 134 \u00a71; 620.<\/p>\n
[49]<\/a> Prim. GK 205.<\/p>\n
[50]<\/a> Prim. ZCP 35, 48-49, 59.<\/p>\n
[51]<\/a> Prim. GK 200 \u00a71.<\/p>\n
[52]<\/a> Prim. ZCP 1280.<\/p>\n
[53]<\/a> Prim. ZCP 1287 \u00a71.<\/p>\n
[54]<\/a> Prim. ZCP 625 \u00a73.<\/p>\n
[55]<\/a> Prim. PSR 01, 39.<\/p>\n
[56]<\/a> Prim. ZCP 616 \u00a71.<\/p>\n
[57]<\/a> Prim. ZCP 665 \u00a71.<\/p>\n
[58]<\/a> Prim. ZCP 638 \u00a73.<\/p>\n
[59]<\/a> Prim. ZCP 684 \u00a71.<\/p>\n
[60]<\/a> Prim. ZCP 686 \u00a71.<\/p>\n
[61]<\/a> Prim. ZCP 686 \u00a73.<\/p>\n
[62]<\/a> Prim. ZCP 687.<\/p>\n
[63]<\/a> Prim. ZCP 639 \u00a73.<\/p>\n
[64]<\/a> Prim. ZCP 689 \u00a71.<\/p>\n
[65]<\/a> Prim. ZCP 689 \u00a72.<\/p>\n
[66]<\/a> Prim. ZCP 689 \u00a73.<\/p>\n
[67]<\/a> Prim. ZCP 690 \u00a71.<\/p>\n
[68]<\/a> Prim. ZCP 698.<\/p>\n
[69]<\/a> Prim. ZCP 699.<\/p>\n
[70]<\/a> Prim. ZCP 700.<\/p>\n
[71]<\/a> Prim. ZCP 702 \u00a72.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
\u00a0 GENERALNI STATUTI REDA MANJ\u0160IH BRATOV (2022) \u00a0 \u00a0Elektronska izdaja 2026 \u00a0 \u00a0 Opomba uredni\u0161tva Generalni definitorij je po skrbnem pregledu posameznih besedil na zasedanju 29. novembra 2021 odobril tudi prevode Generalnih statutov v tri uradne jezike reda: v angle\u0161kem, italijanskem in \u0161panskem jeziku, pri \u010demer je treba upo\u0161tevati, da je verodostojno besedilo v… Preberi ve\u010d »Generalni statuti OFM<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"neve_meta_sidebar":"","neve_meta_container":"","neve_meta_enable_content_width":"off","neve_meta_content_width":100,"neve_meta_title_alignment":"","neve_meta_author_avatar":"","neve_post_elements_order":"","neve_meta_disable_header":"","neve_meta_disable_footer":"","neve_meta_disable_title":"","footnotes":""},"class_list":["post-5152","page","type-page","status-publish","hentry"],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t