Vztrajajmo v pravi veri<\/strong>
\n(prim. FNPVod 23,7)<\/p>\n

Predragi bratje,
\nGospod naj vam da mir!<\/p>\n

Ob prazniku svetega Fran\u010di\u0161ka Asi\u0161kega \u017eelimo z vami podeliti svoje \u017eivljenje in vam za\u017eeleti vse dobro v Bogu, na\u0161em najvi\u0161jem Dobrem.
\n\u017divimo v \u010dasu, v katerem je sprememba, ki je pogosto uporabljena kot kategorija, s katero ozna\u010dujemo svoj \u010das, danes vidna tudi v Cerkvi in znotraj reda manj\u0161ega brata.<\/p>\n

Prav v tem ozra\u010dju novosti cerkvena skupnost \u017eivi Leto vere, ki sovpada s petdeseto obletnico za\u010detka Drugega vatikanskega koncila. Poklicana je, da se prenovi po novi evangelizaciji preko pri\u010devanja, ki ga daje \u017eivljenje vernikov. Kot pi\u0161e pape\u017e Fran\u010di\u0161ek v okro\u017enici Lumen Fidei moramo \u010dutiti nujno potrebo, da “ponovno zagledamo posebno naravo lu\u010di vere, kajti ko njen plamen ugasne, na koncu tudi vse druge lu\u010di izgubijo svojo mo\u010d. Lu\u010d vere namre\u010d poseduje \u010disto posebno lastnost, ker je sposobna razsvetliti celoten \u010dlove\u0161ki obstoj” (LF 4).<\/p>\n

Na\u0161a \u017eelja je, da bi lu\u010d vere obdr\u017eali pri\u017egano po zgledu Fran\u010di\u0161ka Asi\u0161kega, da bi bila temelj na\u0161ega \u017eivljenja, strastnost v poslanstvu in lu\u010d, ki “nam odpira pot in spremlja na\u0161e korake v zgodovini” (LF 8).<\/p>\n

Verovati resni\u010dno in poni\u017eno
\nSveti Fran\u010di\u0161ek v Nepotrjenem vodilu spodbuja, naj ostanemo v pravi veri: “poni\u017eno prosimo in rotimo vse, da bi vsi mi vztrajali v pravi veri in spokornosti, saj se druga\u010de nih\u010de ne more zveli\u010dati” (FNPVod 23,7). Izkustvo vere svetnika iz Assisija \u0161e vedno razsvetljuje na\u0161o fran\u010di\u0161kansko poklicanost in je zgledna spodbuda, da osvojimo enkraten na\u010din, na katerega je on \u017eivel izkustvo najvi\u0161jega Boga, Trojnega in Enega, in osebno sre\u010danje z ubogim, poni\u017enim, kri\u017eanim Kristusom, ko je iz evangelija naredil Vodilo in \u017eivljenje manj\u0161ih bratov.<\/p>\n

V istem Nepotrjenem vodilu v 23. poglavju nam ponuja \u010dudovito in globoko izpoved cerkvene vere v obliki hvale in zahvale. Po njej nas Fran\u010di\u0161ek tudi poziva, naj vztrajamo v veri in naj resni\u010dno in poni\u017eno verujemo. Tak\u0161na vera, ki se ka\u017ee v \u010da\u0161\u010denju in molitvi, je tesno povezana z izkustvom, da ne hrepenimo po ni\u010demer drugem, naj no\u010demo ni\u010d drugega, naj nas ni\u010d drugega ne privla\u010di in veseli, kakor edino le na\u0161 Stvarnik, Odre\u0161enik in Zveli\u010dar, edini pravi Bog \u2026 resni\u010dno in najvi\u0161je dobro.<\/p>\n

<\/a>Za svetnika iz Assisija ima tak\u0161na vera svoj temelj v Bo\u017eji besedi in evharistiji, to je v odnosu do teh dveh na\u010dinov navzo\u010dnosti Vstalega. Ko je Fran\u010di\u0161ek poslu\u0161al sveto pismo, ga je sprejemal, kot da je namenjeno njemu osebno. Podobno kot Origen, ki je govoril, da je evangelij Kristusovo telo, ima tudi Fran\u010di\u0161ek zakramentalno razumevanje Bo\u017eje besede. Zanj je Bo\u017eja beseda oznanjena v sedanjosti po krhkem znamenju \u010dlove\u0161kih besed. Zaradi tega nas v Pismu celotnemu redu spominja na \u010de\u0161\u010denje Gospodovega telesa, poleg tega pa tudi na spo\u0161tovanje napisane bo\u017eje besede (prim. FPRe 2-13.35-37).<\/p>\n

Leto vere nas vabi, naj se vrnemo k tistemu, kar je bistveno za vero in za fran\u010di\u0161kansko \u017eivljenje, to pa sta Bo\u017eja beseda in evharistija, v zavesti, da izkustvo sre\u010danja vedno pripelje do \u201ezakramenta brata\u201c, do ubogih in do evangelizacije kot oznanjevanja Bo\u017ejega kraljestva, ki ga je treba ponujati v pri\u010devanju z \u017eivljenjem in z besedo (prim. GK 89). V evharisti\u010dni duhovnosti smo poklicani, naj se spominjamo za\u010detka svojega poklica v sre\u010danju z Jezusom Kristusom ter preko poti molitve, pokore in spreobrnjenja \u201eponovno najdemo prvotno ljubezen, navdihujo\u010do iskro\u201c, iz katere je iz\u0161la na\u0161a hoja za Kristusom (prim. ZzK 22).<\/p>\n

Gospod, h komu naj gremo?
\nVsi vemo, da kr\u0161\u010danska vera ni sredi\u0161\u010dni vidik sodobne kulture, in neredko se zgodi, da \u201ekristjane pogosto bolj skrbijo socialne, kulturne in politi\u010dne posledice njihovega dela, pri \u010demer vero razumejo kot samo po sebi razvidno predpostavko so\u017eitja\u201d (VV 2). Na\u0161e okolje zaznamujejo oblike verske ravnodu\u0161nosti, zapeljivost svetega po meri \u010dloveka. Ta resni\u010dnost mnoge mo\u017ee in \u017eene napeljuje na to, da \u201cverujejo\u201d brez pripadnosti, zaprti v samoto lastnega verskega \u017eivljenja.<\/p>\n

Tako v veri dobiva vedno ve\u010dji pomen osebni vidik, da sprejmemo poklic in da hodimo za Jezusom Kristusom, ko se prepustimo njemu in se hranimo z njegovo besedo. To poudarja tudi Janezov evangelij (Jn 6,60-70<\/a>), ko nam predstavlja izzive Besede in izpostavlja te\u017eave u\u010denca pred Jezusovo trditvijo: \u201eBesede, ki sem vam jih govoril, so duh in \u017eivljenje. Toda med vami so nekateri, ki ne verujejo!\u201c (Jn 6,63-64<\/a>). Kot toliki na\u0161i bratje in na\u0161e skupnosti tudi mi \u017eivimo te\u017eave vere.<\/p>\n

Evangelij razkriva, da nekateri, \u010deprav pripadajo Jezusovi skupini, \u017eivijo brez vere v Jezusa; upirajo se njegovemu duhu in njegovemu \u017eivljenju. Pravzaprav se kriza znotraj kr\u0161\u010danske skupnosti odigrava v vpra\u0161anju: ali verujemo ali ne verujemo v Jezusa? Dejstvo, da \u201eje po tistem mnogo njegovih u\u010dencev od\u0161lo in niso ve\u010d hodili z njim\u201d (Jn 6,66<\/a>), je na\u010din, da dojamemo, kdo so resni\u010dni Jezusovi sledniki.<\/p>\n

Izbira je na isti na\u010din odlo\u010dujo\u010da za tiste, ki odidejo, kot za tiste, ki ostajajo z njim. Skupina u\u010dencev se tako takrat kot danes zmanj\u0161uje in Jezus postavlja vpra\u0161anje tistim, ki ostajajo: \u201eAli ho\u010dete tudi vi oditi?\u201c (Jn 6,67<\/a>). Isto vpra\u0161anje je naslovljeno na nas, ki ostajamo v Cerkvi, v redu: kaj \u017eelimo? Ali smo prepri\u010dani, da ostajamo zato, da bi hodili za Jezusom in \u017eiveli kakor on? Zanesljivo, ni mogo\u010de \u017eiveti v neodlo\u010dnosti, nujno je odlo\u010dno vztrajati.<\/p>\n

Petrov odgovor je zgleden: \u201eGospod, h komu naj gremo? Ti ima\u0161 besede ve\u010dnega \u017eivljenja\u201c (Jn 6,68<\/a>). Tisti, ki ostanejo z Jezusom, morajo to storiti samo zaradi Jezusa, da se mu pustijo prevzeti ter se z njim izpostaviti in zastaviti. To je edini razlog, da ostanemo. Ena od oblik slu\u017eenja, ki jih lahko ponudimo dana\u0161nji dru\u017ebi, je, da dana\u0161njim mo\u017eem in \u017eenam pribli\u017eamo Jezusovo osebo in sporo\u010dilo, da jih vedno bolj spravljamo v stik z Jezusovo besedo in vse manj z na\u0161imi besedami.<\/p>\n

Mi smo verovali
\nPredragi bratje, \u017eivimo v \u010dasu, ki nas spodbuja, naj z vsem svojim bitjem, kakor je to po\u010del sveti Fran\u010di\u0161ek, hvalimo najvi\u0161jega Boga govore\u010d: \u201eTi si na\u0161a vera\u201c (FhBn 7). Smo v ugodnem \u010dasu za poglobitev \u201esvoje vere\u201c v Boga, da mu izro\u010dimo svoje posve\u010deno \u017eivljenje in poslanstvo, ki ga vzajemno delimo z vernimi laiki v Cerkvi in svetu, da bo o\u010ditno, da \u201everujemo in vemo, da si ti (Jezus) Sveti, Bo\u017eji\u201c (Jn 6,69<\/a>).<\/p>\n

Kljub razli\u010dnim te\u017eavam, v katerih se nahajamo, moramo kot verniki in kot posve\u010deni odgovoriti na Jezusovo vpra\u0161anje: \u201eAli ho\u010dete oditi tudi vi?\u201c (Jn 6,67<\/a>). Ne smemo se navaditi, da bi vero \u017eiveli po meri lastnih interesov in \u017eelja. Gospod Jezus obnavlja klic, naj zvesto in vztrajno stopimo na pot in \u201epoi\u0161\u010demo Tistega, ki ga sicer ne bi iskali, \u010de nam ne bi pri\u0161el naproti. Vera nas vabi ravno k temu sre\u010danju in nas v polnosti odpira zanj\u201d (VV 10).<\/p>\n

Gospod nam prihaja naproti, da bi premagali grenkobo, sku\u0161njavo, da bi pobegnili in zapustili svoje bratstvo, ker se po\u010dutimo utrujene in razo\u010darane zaradi institucionalnih, skupnostnih in osebnih te\u017eav, prepri\u010dani, da je \u201e\u017eivljenje v veri izvir na\u0161ega veselja in upanja, na\u0161e hoje za Jezusom Kristusom, kakor tudi na\u0161ega pri\u010devanja v svetu. Vera je vrata, skozi katera Gospod prihaja k nam, nas ozdravlja na\u0161ih slabosti, nas pomirja in po\u0161ilja\u201c (prim. GgP 18).<\/p>\n

S pomo\u010djo in pripro\u0161njo presvete Marije, Kraljice reda, do\u017eivljajmo vsakdanje temeljno izkustvo sre\u010danja z Bogom, ki nas ljubi in na katerem gradimo svoje \u017eivljenje. V obhajanju praznika svetega Fran\u010di\u0161ka vas vabimo, da obnovite svojo vero: \u201eGospod, h komu naj gremo?\u201c (Jn 6,68<\/a>), \u201eTi si na\u0161a vera\u201c (FhBn 7).<\/p>\n

Rim, 17. septembra 2013.
\nPraznik vtisnjenja ran svetemu Fran\u010di\u0161ku<\/p>\n

Va\u0161i bratje iz generalnega definitorija OFM:
\nbr. Michael Anthony Perry (gen. min.)<\/p>\n

br. Julio C\u00e9sar Bunader (gen. vic.)<\/p>\n

br. Vincenzo Brocanelli (gen. def.)
\nbr. Vicente-Emilio Felipe Tapia (gen. def.)
\nbr. Nestor In\u00e1cio Schwerz (gen. def.)
\nbr. Francis William Walter (gen. def.)
\nbr. Roger Marchal (gen. def.)
\nbr. Ernest Karol Siekierka (gen. def.)
\nbr. Paskalis Bruno Syukur (gen. def.)
\nbr. Vincent Mduduzi Zungu (gen. def.)<\/p>\n

br. Aidan McGrath (gen. tajnik)<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Vztrajajmo v pravi veri (prim. FNPVod 23,7) Predragi bratje, Gospod naj vam da mir! Ob prazniku svetega Fran\u010di\u0161ka Asi\u0161kega \u017eelimo z vami podeliti svoje \u017eivljenje in vam za\u017eeleti vse dobro v Bogu, na\u0161em najvi\u0161jem Dobrem. \u017divimo v \u010dasu, v katerem je sprememba, ki je pogosto uporabljena kot kategorija, s katero ozna\u010dujemo svoj \u010das, danes vidna… Preberi ve\u010d »Pismo generalnega ministra ob prazniku sv. Fran\u010di\u0161ka 2013<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":1208,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"neve_meta_sidebar":"","neve_meta_container":"","neve_meta_enable_content_width":"","neve_meta_content_width":0,"neve_meta_title_alignment":"","neve_meta_author_avatar":"","neve_post_elements_order":"","neve_meta_disable_header":"","neve_meta_disable_footer":"","neve_meta_disable_title":"","footnotes":""},"categories":[11],"tags":[],"class_list":["post-1202","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-ofm"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1202","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1202"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1202\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1210,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1202\/revisions\/1210"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/1208"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1202"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=1202"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=1202"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}