Pismo generalnega ministra za veliko no\u010d 2014<\/em><\/p>\n

Dragi bratje,<\/p>\n

Aleluja! Kristus je vstal!<\/p>\n

<\/a>Sveti Bonaventura nam v 20. poglavju Komentarja k Janezovemu evangeliju predstavlja podobo vstajenjskega jutra. Klju\u010dni lik te pripovedi je Marija Magdalena, ki jo svetnik prika\u017ee kot vzor \u201c\u010duje\u010dnosti v iskanju kot tudi prizadevnosti v oznanilu\u201d (20,2). Po Bonaventuri je, kot bi Jezus izgovoril besede \u201cPregovorov 8,17\u201d: Kateri me i\u0161\u010dejo, me najdejo\u201d (prav tam). Potem nadaljuje s portretom Marije Magdalene in pravi, da je po sre\u010danju z vstalim Gospodom postala skrbna oznanjevalka apostolom: \u201cGospoda sem videla in to mi je povedal\u201d (n. d. 20,18).<\/p>\n

Ko obhajamo velikono\u010dni praznik, vas spodbujam, bratje, da v tej dvojni podobi Marije Magdalene odkrijete \u010duje\u010do iskalko in skrbno oznanjevalko, vzor, kako lahko izpri\u010dujemo \u017eivljenje vstalega Gospoda Jezusa. Tudi mi smo poklicani, da bi bili \u010duje\u010di v iskanju Kristusa na vseh podro\u010djih na\u0161ega \u017eivljenja, v vsakdanjih razmerah, v katerih se znajdemo, v mnogoterih kulturah, ki nas obdajajo zaradi globalizacije in pri uporabi interneta ali drugih komunikacijskih sredstev. Kot Marija Magdalena smo tudi mi poklicani, da bi bili skrbni v oznanjevanju tega, kar smo videli in do\u017eiveli v svojem \u017eivljenju, vstalega Gospoda Jezusa, in pri delitvi te vesele novice z vsemi, ki jih sre\u010damo.<\/p>\n

\u010cuje\u010de iskanje<\/em>
\nKot Marija Magdalena smo povabljeni, da bi bili \u010duje\u010di v svojem iskanju. Na\u0161 serafski o\u010de Fran\u010di\u0161ek se ponuja kot izjemen zgled tistega, ki gre povsem \u010duje\u010d iskat vstalega Gospoda. Toma\u017e \u010celanski nam pravi, da je bila \u201enjegova najvi\u0161ja te\u017enja, njegova prevladujo\u010da \u017eelja, njegova najtrdnej\u0161a volja popolnoma in vedno spolnjevati sveti evangelija in zvesto, z vso \u010duje\u010dnostjo, z vsem prizadevanjem, z vsem poletom du\u0161e in srca posnemati zglede na\u0161ega Gospoda Jezusa Kristusa\u201c (1 \u010cel 30,84).<\/p>\n

Kam pa naj gremo iskat vstalega Kristusa? Kaj vklju\u010duje to \u010duje\u010de iskanje? \u010ce si vpra\u0161anje postavimo resno, se bomo zavedli, da tega iskanja na noben na\u010din ne moremo omejiti. Pred pribli\u017eno petdesetimi leti nas je 2. vatikanski koncil izzval, da moramo \u201epreiskovati znamenja \u010dasov\u201c (CS 4), in nas spomnil, da za na\u0161e iskanje vstalega Kristusa ni zaprt noben kraj. V \u0161tevilnih kulturah nas bo branje znamenj \u010dasov spodbudilo, da bomo po zaslugi medverskega in medkulturnega dialoga sre\u010dali druga velika verska ali kulturna izro\u010dila. V drugih okoljih nas bo iskanje lahko pripeljalo do tega, da bomo obnovili dialog z znanostjo v zvezi s pomembnimi vpra\u0161anji za sedanji \u010das. V drugih okoli\u0161\u010dinah nas bo iskanje povabilo, naj vstopimo v dialog z novimi in s \u0161ele pojavljajo\u010dimi se kulturnimi gibanji. V vsakem primeru nas bo iskanje obvezalo, da si drznemo preko tega, kar je udobno: vodilo nas bo v bivanjska obrobja, kakor se je zgodilo s svetim Fran\u010di\u0161kom. V nedavni apostolski spodbudi Veselje evangelija (VE) nas pape\u017e Fran\u010di\u0161ek opogumlja, naj \u201ezapustimo svojo udobnost in pogumno dose\u017eemo vsa obrobja, ki potrebujejo lu\u010d evangelija\u201c (VE 20). Kot \u017eene pri grobu \u0161e vedno sli\u0161imo besede angela: \u201eKaj i\u0161\u010dete \u017eivega med mrtvimi? Ni ga tukaj, temve\u010d je bil obujen\u201d (Lk 24,5-6<\/a>). Na\u0161e \u017eeljno in pozorno iskanje vstalega Kristusa nas bo vodilo k novim in nepri\u010dakovanim obzorjem, \u010de bomo odprli srce in um temu tako velikemu in isto\u010dasno tako zahtevnemu izzivu.<\/p>\n

Pojavi se \u0161e drugo vpra\u0161anje: kako iskati vstalega Kristusa? Morda je najbolj preprost odgovor: s \u201espo\u0161tljivim poslu\u0161anjem\u201c. Izredni generalni kapitelj 2006 je vsem bratom predlagal tako imenovano emav\u0161ko metodo, ki je opisana kot sre\u010danje, ki temelji na sre\u010danju u\u010dencev z vstalim Kristusom. Ta metoda, nas je spomnil kapitelj, temelji na tem, da se \u201esre\u010dujemo; govorimo o tem, kar se nam je zgodilo; podelimo evangelij, ponovno beremo Vodilo; molimo in slavimo Boga ‘za vse njegove darove’; obhajamo bratsko ob\u010destvo; se vrnemo k bratom na\u0161ih bratstev, k bratom in sestram vsega sveta z veselo novico, ki je spremenila na\u0161a \u017eivljenja\u201c (GgP 45). Zato je to v bistvu metoda poslu\u0161anja: poslu\u0161anje bratov v skupnosti; poslu\u0161anje tistih, ki jim slu\u017eimo, zlasti ubogih in odrinjenih; predvsem poslu\u0161anje glasu Boga, ki nam govori, Boga, ki vedno izhaja iz samega sebe, da bi nas pri\u0161el iskat in nas povabil, naj vstopimo v odnos z njim. Ko poslu\u0161amo Bo\u017eji glas, se ponovno odlo\u010dimo za pot spreobrnjenja, spreobrnjenja v mislih, v stali\u0161\u010dih in v obna\u0161anju. Tedaj se na\u0161e \u017eivljenje spremeni zaradi \u010duje\u010dega iskanja in pozornega poslu\u0161anja. \u0160ele ko smo sre\u010dali vstalega Gospoda Jezusa v molitvenem poslu\u0161anju, postanemo skrbne in smele pri\u010de in evangelizatorji.<\/p>\n

Dobro vemo, da bo pot zaznamovana z ovirami, ki nam bodo sku\u0161ale prepre\u010diti, da bi iskali vstalega Kristusa. Nekatere od teh ovir se porajajo iz na\u0161ih osebnih omejenosti. Sam sveti Fran\u010di\u0161ek nas je posvaril, naj se \u201evarujemo vsake prevzetnosti, prazne \u010dastihlepnosti, nevo\u0161\u010dljivosti, lakomnosti, skrbi in prizadevanja za ta svet, opravljanja in godrnjanja\u201c (FPVod 10,7). Druge so posledica tega, da ostajamo na starih in udobnih krajih, medtem ko i\u0161\u010demo nove odgovore. Pape\u017e Fran\u010di\u0161ek nas spet izziva: \u201ePastorala v misijonskem klju\u010du zahteva, da opustimo lagodno pastoralno vodilo, ki pravi: ‘Vedno smo delali tako.’\u201c (VE 33). Klic vstalega Kristusa je klic k sveti novosti, da objamemo radikalno novo in druga\u010dno vizijo lastnega \u017eivljenja, dostojanstva in dobrote tistih, ki nas obdajajo, ki so, kakor nas spominja sveti Fran\u010di\u0161ek, vsi na\u0161i bratje in sestre, in druga\u010dno vizijo lepote in dostojanstva vsega stvarstva, s katerim smo poklicani slaviti Boga. Na\u0161a bratstva morajo vedno gledati ven; ne smejo biti skupine, ki so zaprte same vase. Na\u0161e poslanstvo je v tem, da vse seznanimo z Bo\u017ejim kraljestvom (prim. Legper 37; Pr 03 str. 33) oziroma z mo\u010djo vstalega Kristusa. To pri\u010devanje lahko uresni\u010dimo najprej z vsakdanjim pri\u010devanjem \u017eivljenja, \u017eivetega v milosti in ljubezni, \u0161ele potem pa s pri\u010devanjem na\u0161e besede.<\/p>\n

Prizadevno oznanjevanje<\/em>
\nKar se za\u010dne z iskanjem in poslu\u0161anjem, se kon\u010da z oznanjevanjem vstalega Kristusa. Kot Marija Magdalena postanemo prizadevni oznanjevalci, ki razgla\u0161ajo: \u201eGospoda smo videli in on nam je to povedal.\u201c<\/p>\n

\u017de nekaj \u010dasa se veliko govori o \u201enovi evangelizaciji\u201c. Pape\u017e Fran\u010di\u0161ek je \u0161e dodatno pojasnil ta pojem, ko je govoril o misijonski evangelizaciji in vso Cerkev spomnil, da Bog vsakega kr\u0161\u010denega kli\u010de, naj bo misijonar in naj pri\u010duje o mo\u010di vstajenja v svojem \u017eivljenju. Za nas, brate, to ni nekaj novega. Generalne konstitucije definirajo vseobsegajo\u010do naravo tak\u0161ne evangelizacije: \u201eKjerkoli so in karkoli delajo, se morajo bratje posvetiti delu evangelizacije: tako v bratski skupnosti s kontemplativnim \u017eivljenjem, spokornostjo in raznim delom za bratstvo; tako v \u010dlove\u0161ki dru\u017ebi z intelektualnimi in materialnimi opravili, s pastoralnim delom na \u017eupnijah in drugih cerkvenih ustanovah; in kon\u010dno tako, da oznanjajo prihod Bo\u017ejega kraljestva s pri\u010devanjem preproste fran\u010di\u0161kanske navzo\u010dnosti\u201c (GK 84).<\/p>\n

Ista bivanjska in kulturna podro\u010dja, ki nas vodijo k iskanju vstalega Kristusa, pa pogosto potrebujejo lu\u010d evangelija. Na\u0161e globalizirane in na \u201eYouTube\u201c prenesene kulture tako kot zrak, ki ga dihamo, prepajajo na\u0161e \u017eivljenje, da nam jih ne uspe ve\u010d identificirati. Preprosto jih jemljemo kot samo po sebi umevne. Kultura nas namre\u010d lahko vodi h Kristusu, lahko pa nam tudi prepre\u010di, da bi poslu\u0161ali njegov evangelij. \u010ce evangelij ni oznanjen na na\u010din, ki je ugla\u0161en z na\u0161o kulturo, ga ne moremo poslu\u0161ati. Isto\u010dasno pa je vsak poskus oznanjevanja evangelija, ki si ne upa izzvati na\u0161e kulture, v nevarnosti, da bo na\u0161im bratom in sestram prepre\u010dil, da bi v polnosti sprejeli Kristusa. Kot bratje moramo pospe\u0161evati tiste kulturne vidike, ki razodevajo navzo\u010dnost vstalega Kristusa med nami, poleg tega pa moramo izzvati tiste vidike, ki nam skrivajo njegovo navzo\u010dnost ali nam prepre\u010dujejo, da bi v polnosti do\u017eiveli njegovo navzo\u010dnost, darovalko \u017eivljenja, in da bi jo delili z prizadevnim oznanjevanjem. Kako lahko s potrebno prizadevnostjo uresni\u010dimo to oznanilo? Sveti Fran\u010di\u0161ek bi nam odgovoril, naj oznanjamo s poni\u017enostjo, ko se kot nosilci evangelija zavedamo svojih grehov in meja. Pape\u017e Fran\u010di\u0161ek je podobno svetoval, da se misijonarsko srce zaveda lastnih meja in \u201ese nikdar ne zapira vase, nikdar ne i\u0161\u010de svoje varnosti, nikdar se ne odlo\u010da za togo obrambo samega sebe. Ve, da mora samo rasti v razumevanju evangelija in v razlo\u010devanju poti Duha. Ne odpove se mo\u017enemu dobremu, \u010deprav tvega, da se uma\u017ee s cestnim blatom\u201c (VE 45).<\/p>\n

Jasno je, da se tak\u0161no oznanjevanje za\u010dne z molitvenim razlo\u010devanjem. Toma\u017e \u010celanski navaja svetega Fran\u010di\u0161ka, ki pravi: \u201ePridigar mora najprej v molitvi na skrivnem zajeti to, kar bo potem razlival v govorih. Najprej se mora znotraj ogreti, da ne bo navzven izgovarjal mrzlih besed\u201c (2 \u010cel 72,163). Ko vstopimo v to molitveno razlo\u010devanje, sli\u0161imo angela, ki nam namenja iste besede, ki jih je izrekel \u017eenam pri grobu: \u201ePred vami pojde\u201c (Mr 16,7<\/a>). In tako se sklene krog. Opogumljeni za prizadevno oznanjevanje evangelija ponovno odkrijemo, da moramo ostati \u010duje\u010di v svojem nenehnem iskanju.<\/p>\n

Bratje, ko se ponovno potapljamo v velikono\u010dno skrivnost, si \u017eelim, da bi se vsi lahko popolnoma in brez zadr\u017ekov posvetili \u010duje\u010demu preiskovanju znamenj \u010dasov, medtem ko kot Marija Magdalena na vseh podro\u010djih na\u0161ega \u017eivljenja in kulture i\u0161\u010demo vstalega Kristusa. To sveto nalogo uresni\u010dujemo kot bratje v bratstvu, skupaj z vsemi \u010dlani Fran\u010di\u0161kove dru\u017eine, s Cerkvijo in z vso \u010dlove\u0161ko dru\u017eino. Vstalega Gospoda Jezusa ne i\u0161\u010dimo v praznih grobovih, ampak v resni\u010dnosti na\u0161ega vsakdanjega \u017eivljenja. To iskanje naj nas potem pripelje do poglobitve na\u0161ega prijateljstva z Gospodom Jezusom po molitvi in kontemplaciji. Pustimo, da nas to iskanje potisne iz na\u0161ih udobnih hi\u0161, iz na\u0161e navajenosti, iz tradicionalnih na\u010dinov \u017eivljenja na\u0161e kr\u0161\u010danske in fran\u010di\u0161kanske poklicanosti. Uma\u017eimo si roke in noge, ko hodimo za vstalim Gospodom, ki se odpravi na bivanjska obrobja, kjer bomo pri\u010devali o so\u010dutju, usmiljenju in ljubezni vstalega Gospoda Jezusa, kar smo sami \u017ee do\u017eiveli.<\/p>\n

\u201eAleluja! Gospod je zares vstal!\u201c<\/p>\n

Vsem vam, bratje, \u017eelim vedro in blagoslova polno veliko no\u010d!<\/p>\n

Rim, 5. marca 2014
\npepelni\u010dna sreda<\/p>\n

br. Michael Anthony Perry, OFM
\ngeneralni minister<\/p>\n

<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pismo generalnega ministra za veliko no\u010d 2014 Dragi bratje, Aleluja! Kristus je vstal! Sveti Bonaventura nam v 20. poglavju Komentarja k Janezovemu evangeliju predstavlja podobo vstajenjskega jutra. Klju\u010dni lik te pripovedi je Marija Magdalena, ki jo svetnik prika\u017ee kot vzor \u201c\u010duje\u010dnosti v iskanju kot tudi prizadevnosti v oznanilu\u201d (20,2). Po Bonaventuri je, kot bi Jezus… Preberi ve\u010d »Videl sem Gospoda!<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":1355,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"neve_meta_sidebar":"","neve_meta_container":"","neve_meta_enable_content_width":"","neve_meta_content_width":0,"neve_meta_title_alignment":"","neve_meta_author_avatar":"","neve_post_elements_order":"","neve_meta_disable_header":"","neve_meta_disable_footer":"","neve_meta_disable_title":"","footnotes":""},"categories":[11],"tags":[],"class_list":["post-1343","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-ofm"],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t