Pismo generalnega ministra za veliko no\u010d 2015<\/em><\/p>\n

\u00bb\u017dena, zakaj joka\u0161? Koga i\u0161\u010de\u0161?\u00ab<\/strong>
\nJn 20,15<\/a><\/p>\n

Dragi bratje!
\nGospod naj vam da svoj mir!<\/p>\n

<\/a>V eni najbolj ganljivih pripovedi o vstajenju smo skupaj z Marijo Magdaleno pri\u010de dogodkov, ki sledijo smrti, pokopu in skrivnosti praznega groba (Jn 20,1-18<\/a>). Ona in najverjetneje \u0161e skupina \u017eena, ki so sledile Jezusu, so bile tiste, ki so tretji dan zgodaj vstale \u201e\u0161e v temi\u201c (v. 1) in \u0161le obiskat grob. Medtem ko ne izvemo motiva, zakaj bi opravile to bole\u010do pot, bi bil razlog lahko ravno v tem, da so ona in njene tovari\u0161ice preprosto potrebovale \u017ealovanje ob izgubi Jezusa, njihovega preminulega U\u010ditelja in prijatelja. Ko se pribli\u017ea grobu, je pretresena, ko ugotovi, da je bila skala, ki je zastavljala vhod v grob, \u017ee odstranjena. Nemudoma odhiti do hi\u0161e, v kateri se skrivata Peter in ‘ljubljeni u\u010denec’, da ju obvesti, da so vzeli Jezusovo telo iz groba in \u201ene vemo, kam so ga polo\u017eili\u201c (v. 2).
\nPrav odsotnost telesa kri\u017eanega vznemiri Marijo Magdaleno, odsotnost, ki jo pretrese, zmede in izziva, pa ne samo nje, ampak tudi Petra in u\u010dence.<\/p>\n

Na\u0161a pripoved se nadaljuje s prihodom Petra in ‘drugega u\u010denca’ k praznemu grobu. V nasprotju z drugimi Peter ne odla\u0161a in ne \u010daka pred grobom, da bi si belil glavo s tem, kaj bo na\u0161el. Peter vstopi in vidi le povoje in prti\u010d, ki je bil polo\u017een na Jezusovo glavo. Razen teh ostankov blaga ni niti sledu o telesu; grob ostaja prazen, brez \u017eivljenja. Ko vstopi ‘drugi u\u010denec’, tudi on opazi isto kot Peter. Pripoved pa poudari, da je on \u201evidel in veroval\u201c (v. 8). Kaj je on videl, \u010desar nista videla Peter in Marija Magdalena? \u0160ele v naslednjem poglavju evangelija (Jn 21,7<\/a>) postane jasno, da ‘drugi u\u010denec’ predstavlja model u\u010denca, tistega, ki popolnoma zaupa Jezusu, obljubljenemu Mesiju. Vera, ki jo poka\u017ee, je posledica njegove bli\u017eine z Jezusom, intimnosti, ki jo deli z Gospodom, intimnosti, h kateri smo vsi povabljeni.<\/p>\n

Pripoved se znova posveti osebi Marije Magdalene, ene izmed u\u010dencev, ki je zvesto stala ob Jezusu med grozljivim kri\u017eanjem. V nasprotju s Petrom in drugimi mo\u017emi, ni zbe\u017eala pred kri\u017eem, ki poni\u017euje in raz\u010dlove\u010di. Ostala je tam pri Jezusu, skupaj z dvema drugima Marijama iz evangelija, Jezusovo materjo in njeno sestro, ki ji je tudi bilo ime Marija. Tako je Marija Magdalena prikazana kot oseba velike vere, globoke \u010dustvenosti, \u017eenska, ki v Jezusu prepoznava razodevajo\u010do skrivnost Boga, ki deluje v svetu. Prav ona stoji pred grobom in objokuje U\u010diteljevo smrt ter objokuje njegovo odsotnost v njenem \u017eivljenju in \u017eivljenju drugih u\u010dencev. \u010ce je telo preminulega prisotno, obstaja vsaj neka manj\u0161a tola\u017eba, ki prihaja od tega, da vemo, kam je telo polo\u017eeno in kam lahko gre\u0161, da \u017ealuje\u0161 za izgubo, in te \u017eivi spomin na preminulega opogumlja. Prazen grob ogro\u017ea tudi to prilo\u017enost za \u017ealovanje in spominjanje.<\/p>\n

Tudi ko je tam stala odrevenela od joka, svojih o\u010di ni odvrnila od groba. Morda se je \u0161e vedno oklepala upanja, da bo \u0161e enkrat ugledala ranjeno in strto telo svojega U\u010ditelja in Gospoda. Morda ni mogla zavre\u010di upanja, da bi znova videla Jezusa v \u010dasu svojega \u017eivljenja in ne samo v nekem oddaljenem \u010dasu po vstajenju pravi\u010dnih ob koncu vekov. Morda Marija Magdalena predstavlja pogum in predrznost nekoga, ki ne dovoli, da bi ga poraz in uni\u010denje, zmeda in praznina izgube in groba oropali upanja, ki ga je naslonila na Jezusa.<\/p>\n

<\/a>Vstajenje, Jezusovo prikazovanje v Janezovem evangeliju se nikoli zgodi v samoti. Ko Marija vsa v solzah stoji ob grobu, se skloni in ugleda dve angelski bitji na kraju, kamor so polo\u017eili Jezusovo telo. Grob ni ve\u010d prazen; napolnjen je z prisotnostjo Boga v obliki dveh angelskih bitij. Z Marijo za\u010dneta pogovor, da bi ji pomagala odkriti pomen njene \u017ealosti in strahu. \u201eMojega Gospoda so odnesli in ne vem, kam so ga polo\u017eili.\u201c (v. 13) Ravno preko svojega odkrivanja \u017ealosti in strahu se lahko znova s telesom obrne h Gospodu Jezusu, \u010detudi se ne zaveda, da on stoji poleg nje: Jezus pa ne ostaja v ti\u0161ini. Sprejme njeno trpljenje in \u017ealovanje. Odpre ji prostor, kjer lahko izrazi svoje te\u017eave in zmedenost. Kot je Jezus \u017ee storil z u\u010denci, tudi Marijo povabi, naj imenuje, ‘koga’ i\u0161\u010de. Pri veri ne gre za u\u010denje na pamet naukov ali na\u010del, ampak bolj za prihajanje v prisotnost osebe: Jezusa. Kakor sta nas pape\u017e Benedikt XVI. in pape\u017e Fran\u010di\u0161ek opomnila, vera vsebuje osebno sre\u010danje z \u017eivim Gospodom \u017eivljenja, Jezusom (prim. Bog je ljubezen; Veselje evangelija)! \u201eKdor tvega, tega Gospod ne razo\u010dara,\u201c pravi pape\u017e Fran\u010di\u0161ek. \u201eKadar kdo stori majhen korak naproti Jezusu, odkrije, da je Jezus \u017ee pri\u010dakoval njegov prihod z odprtimi rokami.\u201c (Veselje evangelija, 3)!<\/p>\n

Na\u0161 o\u010de in ustanovitelj sveti Fran\u010di\u0161ek je tudi do\u017eivel, kar so do\u017eiveli Marija Magdalena in ostali u\u010denci. Prav to veselo sre\u010danje z Gospodom \u017eivljenja je povzro\u010dilo, da kar prekipeva od veselja in slavljenja v svojem Pismu vsem kristjanom:<\/p>\n

\u201eO kako svetega, slavnega, lepega
\nin ljubeznivega \u017eenina imamo!
\nO kako svetega in ljubkega,
\ndobrotnega in poni\u017enega,
\nmiroljubnega in prijetnega,
\nljubeznivega in nad vse za\u017eelenega
\nbrata in sina imamo, tak\u0161nega,
\nki je dal \u017eivljenje za svoje ovce
\nin je prosil O\u010deta za nas.\u201c (2 FPKr 55-56)<\/p>\n

Prav t\u00e1ko veselo sre\u010danje je tudi za Marijo v velikono\u010dnem evangeliju. Poka\u017ee, da je pripravljena tvegati, da bi zaupala vstalemu Gospodu Jezusu in da bi se zavedla, da jo je on \u017ee \u010dakal. \u010cakal je na trenutek, ko bi bila spet svobodna, osvobojena strahu, zmedenosti, nezaupanja in katerekoli druge ovire, svobodna, da dovoli Jezusu, da jo objame in jo povede proti Bo\u017ejemu kraljestvu. Marijin odgovor na Jezusovo vpra\u0161anje je jasen: \u201eTi, Gospod, si tisti, ki ga \u017eelim ljubiti z vsem srcem, z vso du\u0161o in vso mo\u010djo.\u201c (prim. 5 Mz 6,5<\/a>). Marijina istovetnost u\u010denke je nemudoma potrjena. Jezus jo pooblasti, da postane misijonarska u\u010denka, poslana, da podeli svetu Gospodovo dobroto.<\/p>\n

Moji bratje, \u017eivljenje Marije Magdalene je bilo prenovljeno prav iz osebnega sre\u010danja z vstalim Gospodom \u017eivljenja. Jasno je, da je bila Marija \u017eenska globoke vere in stanovitnosti. Prav njena vera ji je omogo\u010dila, da gre iz svojega obi\u010dajnega obmo\u010dja izkustva, da se soo\u010di z odtujujo\u010dimi silami smrti in brezsmiselnosti ter znova odkrije \u017eivo, ljube\u010do in zvesto prisotnost Jezusa, njenega ljubljenega Gospoda. Vera je dala Mariji Magdaleni \u2013 in lahko nudi tudi nam \u2013 potrebnega poguma, da se zoperstavi zlu, krivi\u010dnosti, izkustvu politi\u010dnega in socialnega zatiranja, ki raz\u010dlove\u010di, ter celo smrti sami in tam naznani pred Bogom in \u010dlove\u0161tvom, da ljubezen premaga vse zlo, da odpu\u0161\u010danje premaga vsako ma\u0161\u010devanje in upanje premaga vse gro\u017enje in strahove.<\/p>\n

Velikono\u010dna vera nam ka\u017ee osebo Jezusa, prenovitev na\u0161ega odnosa z njim, in tako vzame zlu, smrti in ob\u010dutku osamljenosti njihovo mo\u010d, da bi nas oropali upanja, ljubezni in veselja. Vera nas prestavi preko obmo\u010dja, v katerem bi lahko razumeli, upravljali ali celo posku\u0161ali nadzorovati stvari in dogodke, ki se dogajajo okoli nas in v samem na\u0161em \u017eivljenju. Prav preko izkustva osebe Jezusa \u2013 vere vanj \u2013 se na\u0161a obzorja raz\u0161irijo preko meja kraja in \u010dasa. \u201eVsakokrat, ko se sku\u0161amo vrniti k izviru (Gospodu Jezusu) in ponovno pridobiti izvirno evangeljsko sve\u017eino, se poka\u017eejo nove poti …\u201c (VE, 11). To je mo\u010d ljubezni, ki se sprosti skozi vstajenje.<\/p>\n

V tem letu posve\u010denega \u017eivljenja se med seboj ponovno spomnimo kot bratje in manj\u0161i, da smo \u2013 kakor Magdalena, kakor Fran\u010di\u0161ek, Klara in ne\u0161tevilni fran\u010di\u0161kanski svetniki in svetnice pred nami \u2013 bili poklicani k isti veri, stanovitnosti in dele\u017eenju v Jezusovem evangelizacijskem poslanstvu. Poklicani smo, da pridigamo, \u010demur smo mi sami bili pri\u010de \u2013 in kar pri\u010dujemo \u2013 v svojem \u017eivljenju, namre\u010d temu, da Jezus Kristus \u017eivi. Vstal je od mrtvih! Ljubezen, usmiljenje in upanje sta zmagala v temi! Aleluja! Prav zaradi Jezusovega vstajenja lahko sprejmemo svoj evangeljski, popotni\u0161ki, posve\u010den na\u010din \u017eivljenja kot mo\u017eje evangelija, poslanci sprave ter nosilci lu\u010di in \u017eivljenja, kamorkoli nas vodi Jezus Gospod.<\/p>\n

Ne imejmo ne strahu ne skrbi niti ob\u017ealovanja. Bog nam pripravlja romanje proti prihodnosti, romanje, ki poteka v Bo\u017ejem Duhu, ki je dejanski generalni minister reda, in po njem. Ne glede na to, s \u010dim se bo red soo\u010dal v tem \u010dasu, smo poklicani, da i\u0161\u010demo sam\u00f3 Bo\u017eje obli\u010dje, njegovo ljubezen in njegovo voljo za na\u0161e \u017eivljenje. \u201eTo je to trajno hrepenenje va\u0161ega srca, temeljni kriterij, bodisi pri majhnih korakih vsakdanjega \u017eivljenja, bodisi za najpomembnej\u0161e odlo\u010ditve.\u201c (Benedikt XVI., Pridiga na svetovnem dnevu posve\u010denega \u017eivljenja, 2. 2. 2013). Prav to trajno hrepenenje je omogo\u010dilo Mariji Magdaleni, da je spoznala Gospodov glas v vrtu novega stvarjenja. Prav za to trajno hrepenenje se morava jaz in ti prizadevati, da ga hraniva in ohranjava \u017eivega v najinih srcih in v srcih na\u0161ih bratov. Naj vsi vstopimo v duha generalnega kapitlja 2015 prav s tem trajnim hrepenenjem, da bi videli Bo\u017eje obli\u010dje. Drug drugega, vse \u010dlove\u0161tvo in vse stvarstvo naj povabimo, da bi spoznali in slavili \u017eivljenje, ki priteka iz Vstalega.<\/p>\n

Vam vsem \u017eelim blagoslovljeno in veselo Veliko no\u010d! Posebni pozdravi na\u0161im sestram klarisam in sestram konceptionistkam.<\/p>\n

Bratski pozdrav.<\/p>\n

Rim, 22. marec 2015<\/p>\n

Fr. Michael Anthony Perry, OFM
\ngeneralni minister in slu\u017eabnik<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pismo generalnega ministra za veliko no\u010d 2015 \u00bb\u017dena, zakaj joka\u0161? Koga i\u0161\u010de\u0161?\u00ab Jn 20,15 Dragi bratje! Gospod naj vam da svoj mir! V eni najbolj ganljivih pripovedi o vstajenju smo skupaj z Marijo Magdaleno pri\u010de dogodkov, ki sledijo smrti, pokopu in skrivnosti praznega groba (Jn 20,1-18). Ona in najverjetneje \u0161e skupina \u017eena, ki so sledile Jezusu, so… Preberi ve\u010d »\u017dena, zakaj joka\u0161?<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":1949,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"neve_meta_sidebar":"","neve_meta_container":"","neve_meta_enable_content_width":"","neve_meta_content_width":0,"neve_meta_title_alignment":"","neve_meta_author_avatar":"","neve_post_elements_order":"","neve_meta_disable_header":"","neve_meta_disable_footer":"","neve_meta_disable_title":"","footnotes":""},"categories":[11],"tags":[],"class_list":["post-1948","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-ofm"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1948","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1948"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1948\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1950,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1948\/revisions\/1950"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/1949"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1948"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=1948"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=1948"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}