Pismo generalnega ministra ob prazniku sv. Fran\u010di\u0161ka<\/em>
\nFran\u010di\u0161ek nas poziva k ekolo\u0161ki osve\u0161\u010denosti<\/strong><\/p>\n

Dragi bratje, Gospod naj vam da mir!<\/p>\n

<\/a>S tem pozdravom, ki nas ga je nau\u010dil sv. Fran\u010di\u0161ek, se obra\u010damo na vas v tem pismu ob za\u010detku svojega mandata.<\/p>\n

Kot generalni definitorij vam \u017eelimo predvsem re\u010di, da nameravamo z vsemi svojimi mo\u010dmi odgovarjati na klic, ki sta nam ga naslovila Gospod in generalni kapitelj, ko sta nam zaupala to nalogo. Sku\u0161ali bomo slu\u017eiti vesoljnemu bratstvu s tem, da opravljamo svojo dol\u017enost, da animiramo in vodimo brate v \u0161e ve\u010dji zvestobi temu, kar smo obljubili Gospodu. Prosimo za va\u0161o molitev in pomo\u010d, da bomo mogli skupaj uresni\u010diti na\u0161o skupno poklicanost.<\/p>\n

Ko se bli\u017ea leto\u0161nji praznik sv. Fran\u010di\u0161ka, se nam zdi pomembno, da znova vzamemo v roke in za\u010dnemo skupaj premi\u0161ljevati okro\u017enico Laudato si\u2019 \u00bbo skrbi za skupni dom\u00ab, ki nam jo je pape\u017e Fran\u010di\u0161ek poslal prej\u0161nje binko\u0161ti. \u010cutimo, da smo k temu poklicani na dvojen na\u010din: kot vsi ljudje dobre volje, ker se je Petrov naslednik obrnil na vse nas, in kot fran\u010di\u0161kani, ker se vse besedilo nenehno sklicuje na sv. Fran\u010di\u0161ka Asi\u0161kega, celo s svojim naslovom. Sam pape\u017e upravi\u010duje to sklicevanje, ko pravi: \u00bbVerjamem, da je Fran\u010di\u0161ek odli\u010den zgled skrbi za to, kar je \u0161ibko, in za celovito ekologijo, ki jo \u017eivimo veselo in pristno\u00ab (10). Misel \u00bbcelovite ekologije\u00ab pre\u0161inja vso okro\u017enico in nas sku\u0161a opomniti, da ekolo\u0161ki problem ni zadeva samo nekega ozkega podro\u010dja, ni omejen na odnos z okoljem v ozkem pomenu besede, kot nekak\u0161no \u00bbvrti\u010dkanje\u00ab, ampak zadeva celoto \u0161irnih problematik, kot so pravi\u010dnost v dru\u017ebenih odnosih, zavzemanje za mir, spo\u0161tovanje \u017eivljenja, kar vse je tesno povezano s problemom okolja.<\/p>\n

Pravi\u010dni odnosi med ljudmi in ljudstvi odsevajo v pravi\u010dnem odnosu z okoljem, medtem ko izkori\u0161\u010danje in krivica v med\u010dlove\u0161kih odnosih porajata izkori\u0161\u010danje in onesna\u017eevanje naravnih virov. Ko govorimo o \u00bbceloviti ekologiji\u00ab, \u017eelimo povabiti k temu celovitemu pogledu, ki naj zazna globok odnos, ki onesna\u017eevanje, vpra\u0161anje vode, podnebnih sprememb in izgubljanja raznolikosti \u017eivih vrst povezuje z razpadanjem dru\u017ebe, poslab\u0161anjem kakovosti \u010dlove\u0161kega \u017eivljenja in planetarno neenakostjo. Pape\u017e sprejema celovit pogled te ekologije in poka\u017ee na razli\u010dna okolja, v katerih se razvija; govori o okoljski, gospodarski in dru\u017ebeni ekologiji, ki so tesno povezane med seboj, pa tudi o kulturni ekologiji, ki zadeva vsakdanje \u017eivljenje. Pape\u017e na poseben na\u010din vabi kristjane k \u00bbekolo\u0161kemu spreobrnjenju\u00ab, opirajo\u010d se na prepri\u010danje na\u0161e vere, ob tem pa razkriva, da nam ta razse\u017enost na\u0161e duhovnosti pogosto manjka. \u00bbManjka nam torej ekolo\u0161ko spreobrnjenje, ki omogo\u010di, da privrejo na dan vse posledice sre\u010danja med Jezusom in svetom, ki jih obdaja. Opravljati poklic varuhov Bo\u017ejih del je bistvena sestavina krepostnega \u017eivljenja. Ni nekaj dodatnega, sploh pa ni neobvezen, drugoten pogled na kr\u0161\u010dansko izku\u0161njo. Ko spodbujamo k zdravemu odnosu do stvarstva kot eni izmed razse\u017enosti popolnega \u010dlove\u0161kega spreobrnjenja, se spominjamo zgleda sv. Fran\u010di\u0161ka Asi\u0161kega.\u00ab (n.d. 217-218).<\/p>\n

Povzeli smo nekaj pobud iz okro\u017enice, da bi spodbudili vsakega od nas, \u010de je to potrebno, da jo znova prebere, o njej premi\u0161ljuje in se o njej pogovori v bratstvu. Gre za temo, ki se nas resni\u010dno dotika kot manj\u0161ih bratov, ki hodimo za Gospodom po stopinjah Fran\u010di\u0161ka Asi\u0161kega.<\/p>\n

Fran\u010di\u0161ek nas vabi, naj gledamo na stvarstvo z duhovnimi o\u010dmi, to je z o\u010dmi, ki jih o\u017eivlja Gospodov Duh in so zato postale verujo\u010de o\u010di, ki zato bolje vidijo vso resni\u010dnost. \u010cudovit zgled nam da on sam v Hvalnici stvarstva: za prvo med omenjenimi ustvarjeninami, to je sonce, pravi, da je \u00bbl\u00e9po in v sijaju \u017eari, tvoje, Najvi\u0161ji, znamenje nosi.\u00ab Pogled vsakega \u010dloveka lahko re\u010de, da je sonce l\u00e9po in svetlo; pogled verujo\u010dega Fran\u010di\u0161ka pa dodaja, da ga spominja na Boga, ko uporabi pomenljivo besedo \u00bbznamenje\u00ab (significatione). Lep\u00f3 je, ko vidimo, da kristjanov pogled vidi isto sonce kot drugi ljudje; v isti resni\u010dnosti, ki jo vidijo vsi, pa mi, verniki, lahko se\u017eemo s pogledom globlje, prodorneje, preko povr\u0161ine in tako dojamemo globlji pomen, mo\u010dnej\u0161e znamenje. Vera nam omogo\u010da, da vidimo isti resni\u010dni svet, a na drug na\u010din. Ta druga\u010den pogled bo lahko imel blagodejen u\u010dinek tudi na gledanje na skrb za okolje. Izhajajo\u010d iz vere bomo lahko ozavestili sebe in svet, da so naravne resni\u010dnosti, voda, zrak, zemlja, gozdovi, tudi Bo\u017eje ustvarjenine. To opa\u017eanje, ki je za vsakega vernika nekaj temeljnega, ima blagodejen u\u010dinek, da nam pomaga izstopiti iz dvopolnega odnosa \u010dlovek-narava, ker v ta odnos vklju\u010di tretjo prvino, sicer tvegamo, da ta odnos postane sporen: tretja nujna prvina je Bog. \u010ce v na\u0161em razmi\u0161ljanju obstajajo samo \u010dlovek in naravne resni\u010dnosti, izbruhne spor, ki ho\u010de dolo\u010diti, kdo od teh dveh poveljuje. \u010ce pa se spomnimo, da smo tako mi kot narava Bo\u017eje ustvarjenine, in priznavamo, da je on izvor vsega, da je nad nami, potem bomo na\u0161li ravnote\u017eje umirjenega odnosa.<\/p>\n

\u0160e drugo razmi\u0161ljanje se lahko porodi iz pogleda na duhovno izkustvo Fran\u010di\u0161ka Asi\u0161kega: njegovo vabilo k ubo\u0161tvu postane vzorec za trezno uporabo virov, ki je danes vedno bolj nepogre\u0161ljiva in ki bi morala zaznamovati na\u0161 \u017eivljenjski slog. Njegov bratski odnos ne le z ljudmi, ampak tudi z \u017eivalmi in stvarmi nas bo lahko nau\u010dil druga\u010de vstopati v odnos z \u017eivljenjem, s tistimi, ki jih sre\u010dujemo, in s stvarmi, ki jih uporabljamo. Tako lepo bi bilo, ko bi postali \u00bbbratje vseh in vsega\u00ab, kakor nas u\u010di Fran\u010di\u0161ek in kakor od nas zahteva na\u0161a poklicanost manj\u0161ih bratov!<\/p>\n

Ta ekolo\u0161ka zavest si je v zadnjih desetletjih utrla pot v na\u0161e zavedanje, kaj smo manj\u0161i bratje. Na\u0161 generalni kapitelj leta 2003 je spremenil prvi \u010dlen na\u0161ih Generalnih konstitucij, kjer je opisana na\u0161a temeljna identiteta, in na koncu drugega paragrafa, ki je \u017ee govoril o tem, naj \u00bbz dejanji oznanjamo spravo, mir in pravi\u010dnost\u00ab, dodal izraz: \u00bbtako, da izkazujemo kar najve\u010dje spo\u0161tovanje do stvarstva.\u00ab To je bilo priznanje, da skrb za skupni dom predstavlja bistveni del na\u0161e karizme. Morda je koristno, da se danes, po dvanajstih letih, vpra\u0161amo, kak\u0161no konkretno pot smo prehodili od tedaj. Vsi vemo, da lahko tudi sprememba besedila konstitucij \u2013 kot toliko drugih izjav \u2013 ostane le na papirju; treba je spremeniti dejavnosti v na\u0161em \u017eivljenju.<\/p>\n

\u0160e mnogo drugih razmislekov bi lahko na\u010deli in \u017eelimo si, da bi se jih lotili tako osebno kot v skupnostih, na na\u0161ih bratskih sre\u010danjih. \u017deleli pa bi tudi vse nas povabiti, naj sku\u0161amo ta razmi\u0161ljanja prevesti v odlo\u010ditve, ki se bodo tudi konkretno izvajale. Res je dobra teorija potrebna za dobro prakso, je pa tudi res, da brez prakse ostane teorija jalova. Fran\u010di\u0161ek nas spominja, da ne zado\u0161\u010da \u00bbimeti Gospodovega Duha\u00ab, ampak da je potrebno tudi \u00bbnjegovo sveto delovanje\u00ab. \u010ce se ozavestimo, da je voda dragocena dobrina, se mora to tudi pokazati v osebni in skupnostni disciplini, ki se sku\u0161a ogibati nepotrebnemu razsipavanju z vodo, do katerega zlahka prihaja v nekaterih de\u017eelah. \u010ce premi\u0161ljujemo o pretirani porabi energije, kar je vir onesna\u017eevanja, mora to vplivati tudi na osebno in skupnostno uporabo elektrike, ogrevanja, klimatskih naprav ali naprav za hlajenje. \u010ce se informiramo o problematiki kopi\u010denja odpadkov, zlasti plastike in naravno nerazpadljivih materialov, in o njihovem uni\u010devanju, moramo svoje ravnanje usmeriti k uporabi materialov, ki se kot odpadki lahko razgradijo na ustrezen na\u010din. Tudi kot porabniki (ker to neizogibno tudi smo) se bomo morali nau\u010diti pri nakupih odlo\u010dati tudi upo\u0161tevajo\u010d druge prvine eti\u010dnega zna\u010daja, ne le gospodarnosti in ugodja. Gre za zelo prakti\u010dna razmi\u0161ljanja, ki se lahko razvijajo dalje. Kot generalni definitorij \u017eelimo, da se to zavedanje prevede v nov \u017eivljenjski slog tako v na\u0161i generalni hi\u0161i kot po vseh bratstvih reda.<\/p>\n

Na\u0161 brat Fran\u010di\u0161ek naj nam pomaga in nas spremlja na tej poti spreobrnjenja, na katero nas pape\u017e Fran\u010di\u0161ek kli\u010de z vso silovitostjo in nujnostjo. Naredimo vse, kar je v na\u0161i mo\u010di, vpri\u010do pere\u010de nevarnosti, v kateri se je zna\u0161lo stvarstvo, in vpri\u010do potreb tolikih bratov in sester, ki prosijo za na\u0161o solidarnost in sprejem. Tedaj bomo res graditelji vzdr\u017ene in bratske prihodnosti miru za na\u0161 skupen dom in za vse nas.<\/p>\n

Gospodov blagoslov naj pride na na\u0161a bratstva in na vsakega od nas kot znamenje njegove navzo\u010dnosti v ob\u010destvu in ljubezni.<\/p>\n

va\u0161i bratje iz generalnega definitorija:<\/p>\n

Fr. Michael Anthony Perry, ofm (gen. min.)<\/p>\n

Fr. Julio C\u00e9sar Bunader, ofm (gen. vikar.)<\/p>\n

Fra Caoimh\u00edn \u00d3 Laoide, ofm (gen. def. )
\nFr. Ignacio Ceja Jim\u00e9nez, ofm (gen. def. )
\nFr. Nicod\u00e8me Kibuzehose, ofm (gen. def. )
\nFr. Lino Gregorio Redoblado, ofm (gen. def.)
\nFr. Ivan Sesar, ofm (gen. def.)
\nFr. L\u00f3r\u00e1nt Orosz, ofm (gen. def.)
\nFr. Valmir Ramos, ofm (gen. def.)
\nFr. Antonio Scabio, ofm (gen. def.)<\/p>\n

Fr. Aidan McGrath, ofm (gen. tajnik)<\/p>\n

Prot. 105910<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pismo generalnega ministra ob prazniku sv. Fran\u010di\u0161ka Fran\u010di\u0161ek nas poziva k ekolo\u0161ki osve\u0161\u010denosti Dragi bratje, Gospod naj vam da mir! S tem pozdravom, ki nas ga je nau\u010dil sv. Fran\u010di\u0161ek, se obra\u010damo na vas v tem pismu ob za\u010detku svojega mandata. Kot generalni definitorij vam \u017eelimo predvsem re\u010di, da nameravamo z vsemi svojimi mo\u010dmi odgovarjati… Preberi ve\u010d »Fran\u010di\u0161ek nas poziva k ekolo\u0161ki osve\u0161\u010denosti<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":2098,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"neve_meta_sidebar":"","neve_meta_container":"","neve_meta_enable_content_width":"","neve_meta_content_width":0,"neve_meta_title_alignment":"","neve_meta_author_avatar":"","neve_post_elements_order":"","neve_meta_disable_header":"","neve_meta_disable_footer":"","neve_meta_disable_title":"","footnotes":""},"categories":[11],"tags":[],"class_list":["post-2097","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-ofm"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2097","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=2097"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2097\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2099,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2097\/revisions\/2099"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/2098"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=2097"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=2097"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=2097"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}