Pismo generalnega ministra za bo\u017ei\u010d 2015<\/em><\/p>\n

Vsem bratom v redu<\/p>\n

Predragi bratje,
\nGospod naj vam podeli svoj mir!<\/p>\n

Medtem ko vam pi\u0161em to pismo, se za\u010denja izredni jubilej usmiljenja. Kakor je napisal pape\u017e Fran\u010di\u0161ek v buli najave, je to \u010das, v katerem \u00bbsmo \u0161e mo\u010dneje poklicani, da se zazremo v usmiljenje, da bi tudi sami postali u\u010dinkovito znamenje O\u010detovega delovanja\u00ab (Misericordiae vultus, 3).<\/p>\n

Ali prenesemo pogled tega usmiljenja, medtem ko je okrog nas toliko slepega nasilja, ko nas zadeva toliko znamenj strahu in smrti, ki vstopajo preko na\u0161ih o\u010di v na\u0161o domi\u0161ljijo, v \u010dustva in na\u0161 um? Ni\u010d od tega nam zagotovo ne pomaga, da bi v nas dozorel pogled, ki je sposoben usmiljenja. Potrebujemo nov utrip srca, da bi lahko na nov na\u010din prepoznali znake usmiljenja, ki nam prihaja naproti na veliko na\u010dinov, \u0161e posebej v tem \u010dasu in v tem svetu, ki sta na prvi pogled tako tuja usmiljenju in sta ga hkrati tako \u017eejna.<\/p>\n

Na sveto bo\u017ei\u010dno no\u010d bomo peli o O\u010detovem usmiljenju, ki se je med nami pojavilo in se razodelo v telesu na\u0161e krhkosti, ki ga je Gospod Jezus prejel od Device Marije, ki ga je napravila za na\u0161ega brata in smo po njej dosegli usmiljenje (prim. LegM 9,3).<\/p>\n

To krhko telo Deteta je isto, kot je prepe\u0161a\u010dilo poti Palestine, bo\u017ealo revne in bolne, se sklanjalo nad gre\u0161nike, se ni balo dotikov otrok in \u017eena. Tisto telo, ki je \u00bb\u0161lo skozi vse bridkosti ljudi\u00ab (Sv. Bazilij Veliki, Homilija o poni\u017enosti, 6), vse do smrti na kri\u017eu. Zares bomo na bo\u017ei\u010d slavili resni\u010dno \u00bbpasho utele\u0161enja\u00ab (Pavel Evdokimov)!
\nKrhkega telesa vsakega mo\u017ea, \u017eene, deteta, starih in mladih se je dotaknilo in ga oblikoval stik z usmiljenjem, ki nosi poteze obli\u010dja Jezusa iz Nazareta, ki se je rodil za nas. Tako je v na\u0161em telesu zapisana skrivnost ljubezni, ki vse daje, ki odpu\u0161\u010da, ki vedno odpira, \u0161e ve\u010d, na ste\u017eaj odpira vrata usmiljenja tistemu, ki ga sprejema.<\/p>\n

Nimamo izbire, bratje! Usmiljenje je DNK \u010dlove\u0161ke osebe in z njo vernika. Usmiljenje ni pridr\u017eano samo kristjanom, ker to ni le neka krepost med drugimi ali neka \u010dlove\u0161ka dr\u017ea. Prej je srce, ki je preprosto \u010dlove\u0161ko. Lahko bi rekli, da je slika, ki jo je v nas od za\u010detka vtisnil Stvarnik, zaznamovana z usmiljenjem, ker smo bili ustvarjeni za ljubezen in v ljubezni, tako kot cela \u00bbskupni dom\u00ab, to je stvarstvo, ki je nam zaupano v varstvo.<\/p>\n

Ko tako hodimo po poti usmiljenja, \u017eivimo skladno z razumom, to je skladno z globokim smislom na\u0161ega bivanja v svetu; pomeni, da smo bratje eno v odnosu z drugimi, v skupnosti z vsem stvarstvom.<\/p>\n

\u010ce ima usmiljenje toliko skupnega z na\u0161im \u010dlove\u0161tvom na poti, potem je to skupaj z u\u010dlove\u010denjem plodno mesto vsakega \u010dlove\u0161kega iskanja skrivnosti. Dejansko, kjer milost u\u010dlove\u010denja \u0161ine v na\u0161o stvarjensko stvarnost, nas to naredi resni\u010dno \u010dlove\u0161ke! In to ni malenkost! Tu se izpolnjuje edina poklicanost \u010dloveka (prim. GS 19): \u00bbbiti dele\u017eni bo\u017eanske narave\u00ab (2 Pt 1,4<\/a>), priznavati da \u00bbje namre\u010d z u\u010dlove\u010denjem Bo\u017eji Sin na neki na\u010din zedinjen z vsakim \u010dlovekom\u00ab (GS 22).<\/p>\n

Iz tega lahko prepoznavamo neprenehno gibanje, ki o\u017eivlja potovanje tolikih ljudi ter narodov, ki so poklicani, da postanejo ena sama dru\u017eina: s tem usmiljenje sestavlja globoko du\u0161o, ki preseva v toliko jezikov, kultur in verskih iskanj. Skrite sile zla, za katere je v na\u0161em \u010dasu videti, da besnijo z neobi\u010dajno mo\u010djo, tako da nas celo ohromijo; in tiste, ki se s silo dotikajo tudi \u00bbna\u0161e matere zemlje\u00ab, da tudi s svojim hrupom nadvladajo tisto dobro, ki raste v globokih brazdah \u010dlove\u0161tva. In kako nas to stra\u0161i! Vendar pa moremo re\u010di, da niso dokon\u010dna resni\u010dnost: \u00bbzlo ima malo \u010dasa\u00ab (Raz 12,12<\/a>b).<\/p>\n

Bo\u017ei\u010d torej ni osladni praznik, ki nas uspava pred dramo, ki se dogaja v zgodovini. Ker je v njej navzo\u010de krhko in revno Dete, dolo\u010deno za smrt na kri\u017eu, je skrivnost nepostavnosti \u017ee na delu; potrebno je samo, da se umakne tisti, ki jo zadr\u017euje (2 Tes 2,7<\/a>). Identiteta tistih, ki zadr\u017eujejo, ostaja skrivnostna, lahko pa poskusimo misliti, da je vsaka zamuda kot uzda, ki brzda usmiljenje, naj bo sokriv zamude Gospodovega prihoda, ker zmanj\u0161a prostor \u017eivljenja in odre\u0161enja, ki ga je podaril Kristus.<\/p>\n

\u010ce se je z bo\u017ei\u010dem \u00bbrazodela Bo\u017eja milost, ki re\u0161uje vse ljudi\u00ab (Tit 2,11<\/a>), usmiljenje, ki je okus, lu\u010d, toplota te milosti, je usmiljenje resni\u010dnost, ki izra\u017ea novost novega \u017eivljenja v Kristusu, odlo\u010dilno potezo Jezusovega u\u010denca.<\/p>\n

\u00bbNosilna preklada, ki dr\u017ei pokonci \u017eivljenje Cerkve, je usmiljenje. Vse njeno pastoralno delovanje bi moralo biti ovito v ne\u017enost, s katero naj se obra\u010da na vernike; ni\u010d od njenega oznanila in njenega pri\u010devanja svetu ne sme pogre\u0161ati usmiljenja. Verodostojnost Cerkve hodi po poti usmiljene in so\u010dutne ljubezni\u00ab (Misericordiae vultus, 10).
\nSv. Fran\u010di\u0161ek, ki pravi, da je usmiljenje srce sledenja Kristusu z brati: \u00bbda bi ne bilo nikoli nobenega brata na svetu, ki bi se pregre\u0161il, kolikor bi se najve\u010d pregre\u0161iti mogel, pa bi potem, ko bi se ozrl v tvoje o\u010di in iskal v njih usmiljenje, od\u0161el, ne da bi se ga ti usmilil; in tudi \u010de ne bi iskal usmiljenja, ga ti vpra\u0161aj, \u010de \u017eeli usmiljenja\u00ab (FPMi 9-11).<\/p>\n

Dokler nas skrbi zlo na tem svetu, ne obra\u010dajmo glave stran od tistega zla, ki prebiva v nas! Manj\u0161i bratje postajamo v meri, v kateri usmiljenje raste in ozdravlja tolike na\u0161e delitve in rane, grehe in zaprtost O\u010detovi ljubezni, umanjkanje medsebojnega upo\u0161tevanja in dobrote, mla\u010dnost v odgovoru na dar prejetega klica, komodnost in prisvajanje dobrin, a te pomanjkljivosti nas oblikujejo.<\/p>\n

Korakajmo kakor bratje in manj\u0161i v tem \u010dasu v znaku usmiljenja. Prav na tej poti bomo sre\u010dali Njega \u00bbki je med nami bil rojen dale\u010d od poti in polo\u017een v jasli, ker ni bilo mesta v gosti\u0161\u010du\u00ab (FMBGT 15,7), tujec in popotnik, zavrnjen in odrinjen na obrobje kakor toliki zavr\u017eenci zgodovine, ki naseljujejo tudi danes toliko na\u0161ih de\u017eel, pla\u017e in morij, plezajo \u010dez zidove in prepreke, na novo postanejo su\u017enji in begunci, umirajo brez upanja na omogo\u010deno prihodnost.<\/p>\n

Prav na tej poti moramo dobiti nov utrip, ki ga toliki bratje med nami i\u0161\u010dejo in si ga \u017eelijo, da bi ponovno dali mo\u010d in lu\u010d na\u0161emu evangeljskem \u017eivljenju manj\u0161ih bratov.<\/p>\n

Prav na tej poti lahko raste na\u0161a \u010dlove\u0161kost in postane zmo\u017ena ne\u017enosti in solz, bli\u017eine malim in spreobrnitvi h kr\u0161\u010danski ljubezni.<\/p>\n

Prav na tej poti lahko evangeljsko veselje postane nalezljivo v pri\u010devanju, ki se povrne z \u017eivljenjem, brez povzro\u010danja prepirov in prerekanj in da ostajamo podvr\u017eeni vsem \u010dlove\u0161kim bitjem zaradi ljubezni do Boga (prim. FNPVod 16,6).<\/p>\n

Prav na tej poti, uhojeni od usmiljenja, \u017eelim vsem vam, bratje, neudoben bo\u017ei\u010d, bogat s tem usmiljenjem, ki ru\u0161i na\u0161e navade, daje mo\u010d na\u0161im korakom, da lahko gremo naproti drugim, o\u017eivlja na\u0161e oblike utrujenosti in malodu\u0161nosti.<\/p>\n

Prav na tej poti usmiljenja \u017eelimo korakati z mo\u017emi in \u017eenami, z malimi in velikimi, revnimi in bogatimi, mladimi in starimi in z dru\u017einami na\u0161ega \u010dasa.<\/p>\n

S sv. Fran\u010di\u0161kom veselo pojmo svetu, da \u00bbje v tem dnevu Gospod dal svoje usmiljenje, v no\u010di, v kateri se je sli\u0161ala njegova pesem.\u00ab (FMBGT 15,5).<\/p>\n

Vesel bo\u017ei\u010d vsem in vsakemu posebej!<\/p>\n

Br. Michael A. Perry, OFM
\ngeneralni minister in slu\u017eabnik<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pismo generalnega ministra za bo\u017ei\u010d 2015 Vsem bratom v redu Predragi bratje, Gospod naj vam podeli svoj mir! Medtem ko vam pi\u0161em to pismo, se za\u010denja izredni jubilej usmiljenja. Kakor je napisal pape\u017e Fran\u010di\u0161ek v buli najave, je to \u010das, v katerem \u00bbsmo \u0161e mo\u010dneje poklicani, da se zazremo v usmiljenje, da bi tudi sami… Preberi ve\u010d »V u\u010dlove\u010denju si je usmiljenje nadelo obli\u010dje<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":2154,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"neve_meta_sidebar":"","neve_meta_container":"","neve_meta_enable_content_width":"","neve_meta_content_width":0,"neve_meta_title_alignment":"","neve_meta_author_avatar":"","neve_post_elements_order":"","neve_meta_disable_header":"","neve_meta_disable_footer":"","neve_meta_disable_title":"","footnotes":""},"categories":[11],"tags":[],"class_list":["post-2153","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-ofm"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2153","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=2153"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2153\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2155,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2153\/revisions\/2155"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/2154"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=2153"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=2153"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=2153"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}