Pismo provincialnega ministra ob bo\u017ei\u010du<\/em><\/p>\n

Svetilke uga\u0161ajo,
\npolno\u010d kipi…
\nRojen si,
\nU\u010dlove\u010deni, Poni\u017eni!
\nKako mi v du\u0161i
\nnocoj vse \u017eari
\nin Lu\u010d govori,
\nda v ubo\u0161tvu
\nje sre\u010da,
\nmir
\nin spokojnost,
\nki ljubezen pove\u010da
\ndo sladkih \u0161irin darovanja… <\/p>\n

Praznim dlani,
\nda bi v ti\u0161ini
\nsvete no\u010di
\nsvobodno zazibala Tebe!<\/p>\n

Nata\u0161a Ah\u010din<\/p><\/blockquote>\n

Kaj se je zgodilo na prvi bo\u017ei\u010d? Takrat je Jezus od znotraj oprl vrata nebes in se spustil na zemljo. Kot vsak majhen otrok je pozabil zapreti vrata za seboj. Da se je to res zgodilo, dokazujejo angeli, ki so za bo\u017ei\u010d prihiteli iz nebes na kratek zemeljski izlet in peli svojo pesem hvale. Vrata v nebesa so ostala odprta. Kasneje je sam Jezus povedal svojim u\u010dencem, da bodo videli nebo odprto, odprta nebesa je videl prvi mu\u010denec \u0160tefan. Ne opazijo vsi, da je Jezus pozabil zapreti nebe\u0161ka vrata za seboj.<\/p>\n

Lu\u010d, ki je za bo\u017ei\u010d zasijala nad vsem \u010dlove\u0161tvom, je Lu\u010d Bo\u017eje ljubezni. Bog je svet tako ljubil, da je poslal svojega edinorojenega Sina. To bi lahko napisali nad jaslicami v Betlehemu: \u00bbBog je tako ljubil svet!\u00ab Kot lu\u010d ljubezni je stopil v svet, ki je pogosto svet sovra\u0161tva, da bi to temo sveta razsvetlil z ljubeznijo. Prihaja kot lu\u010d resnice o \u010dloveku: \u010dlovek ni le \u0161tevilka, bitje med drugimi bitji, inventar zemlje, marve\u010d dedi\u010d neba, bo\u017eji ljubljenec.<\/p>\n

Bo\u017ei\u010d ni legenda ne pravljica ne slepilo ali lepa zgodba, marve\u010d je razodetje resnice, da je \u010dlovek najvi\u0161ja vrednota v stvarstvu, da je prvi za Bogom. Na bo\u017ei\u010d se je vse za\u010delo. Takrat je svet ubral novo tirnico. Za\u010drtal jo je Bog sam. Iz \u010dlove\u0161ke zemlje je napravil Bo\u017eje domovali\u0161\u010de. Bog, Jezus, ostaja na na\u0161i zemlji in deluje po nas. \u0160e ve\u010d. Bo\u017ei\u010d \u017eeli, da se pomaknemo vi\u0161e, kakor pravi evangelij: \u00bbPrijatelj, pomaknite se vi\u0161e!\u00ab Prav je, da to vabilo sli\u0161imo tudi mi: vi\u0161e v odprtih in ljube\u010dih medsebojnih vezeh, vi\u0161e v kvaliteti na\u0161ih pogovorov, vi\u0161e v kvaliteti \u017eivljenja, vi\u0161je v ljubezni do Boga in ljudi.<\/p>\n

Ko si zami\u0161ljam bo\u017ei\u010dni prizor, si po svoje predstavljam, da se Jezus ni rodil kot edin\u010dek, ampak kot dvoj\u010dek. Njegov dvoj\u010dek si ti, je vsak \u010dlovek. Nisi prav enak kot On, ampak v tvojih \u017eilah je njegova kri. Njega vidim v tvojih pogledih, v tvojih korakih so njegovi koraki, so nadaljevanje Njegove poti.<\/p>\n

Na bo\u017ei\u010d vse praznuje, poglej vola in osla, poslu\u0161aj drevesa in gri\u010de, \u0161epet zvezd. Stvarstvo se raduje, glej so\u017eitje: Bog, angeli in ljudje \u2013 ena dru\u017eina pri jaslicah. Mir obdaja Betlehem. Bo\u017eji smehljaj ga objema. Gospod Jezus Kristus, naj tudi nas tvoje rojstvo popolnoma prepoji, da se ne bomo ukvarjali sami s seboj. Naj bomo \u010dute\u010di in usmiljeni, potrpe\u017eljivi, blagi in usmiljeni, iskreni in resnicoljubni. Kdor bo videl nas, naj vidi tebe. \u010cudovito je, da na tak na\u010din prihaja\u0161 k nam. Naj tako tudi mi prihajamo drug k drugemu!<\/p>\n

Kje pa je dana\u0161nji Betlehem? Danes Bog postane \u010dlovek najve\u010dkrat \u010disto po tihem, angeli ne prepevajo, kralji gredo mimo, pastirji ostanejo pri svojih \u010dredah. Bog postane \u010dlovek najve\u010dkrat \u010disto po tihem, javnost ga sploh ne opazi, ljudje se ga sploh ne zavedo. V uri osamljenosti, v upanju, v veselju nad ljubeznijo do bli\u017enjega.
\nBog \u0161e danes prihaja kot otrok, da bi mi postali otroci. \u010ce ne postanemo kakor otroci, nikoli v resnici ne sre\u010damo Otroka iz Betlehema, polo\u017eenega v jasli in povitega v plenice, Kralja miru, Gospoda vseh majhnih. \u010ce ne odpremo svojega srca na ste\u017eaj, kakor otrok razpre svoje drobne ro\u010dice v objem, nikoli ne okusimo velike ljubezni O\u010deta, ki je daroval svojega edinega Sina. \u010ce ne pokleknemo poni\u017eno, preprosto, kot se otrok privije k materi in stisne k o\u010detu, nikoli ne do\u017eivimo poljuba od zgoraj, ne\u017enega, ljube\u010dega dotika Boga, rojenega zame. \u010ce ne postanemo kakor otroci, se v nas ni\u010desar ne zgane tako silovito, da bi spremenilo svet. <\/p>\n

Naj bom prostor
\nkamor te bo Marija polo\u017eila,
\nnaj bom zvezda,
\nki bo vse razveselila,
\nnaj bom hlev,
\nkjer se bo du\u0161a odpo\u010dila,
\nnaj bom vonj,
\nki bo O\u010detu vonj kadila,
\nnaj bom mir,
\nkjer se bo ta Skrivnost rodila.<\/p>\n

s. Andreja Godni\u010d<\/p><\/blockquote>\n

Dragi bratje, naj bo zaradi va\u0161e vere, ki v vas razplamteva upanje in ljubezen, o\u010daranosti nad Jezusom in veselja, da \u017eivite posve\u010deno \u017eivljenje, va\u0161a du\u0161a tisti prostor, kjer se bo ta Skrivnost rodila!<\/p>\n

p. Marjan \u010cuden, provincialni minister<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pismo provincialnega ministra ob bo\u017ei\u010du Svetilke uga\u0161ajo, polno\u010d kipi… Rojen si, U\u010dlove\u010deni, Poni\u017eni! Kako mi v du\u0161i nocoj vse \u017eari in Lu\u010d govori, da v ubo\u0161tvu je sre\u010da, mir in spokojnost, ki ljubezen pove\u010da do sladkih \u0161irin darovanja… Praznim dlani, da bi v ti\u0161ini svete no\u010di svobodno zazibala Tebe! Nata\u0161a Ah\u010din Kaj se je zgodilo… Preberi ve\u010d »BO\u017dJI NAM JE ROJEN SIN!<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":2534,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"neve_meta_sidebar":"","neve_meta_container":"","neve_meta_enable_content_width":"","neve_meta_content_width":0,"neve_meta_title_alignment":"","neve_meta_author_avatar":"","neve_post_elements_order":"","neve_meta_disable_header":"","neve_meta_disable_footer":"","neve_meta_disable_title":"","footnotes":""},"categories":[11],"tags":[],"class_list":["post-2533","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-ofm"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2533","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=2533"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2533\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2535,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2533\/revisions\/2535"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/2534"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=2533"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=2533"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=2533"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}