Pismo provincialnega ministra za Veliko no\u010d 2017<\/em><\/p>\n

Vstajenje si predstavljam,
\nstrelo in grom,
\nangeli z ognjenimi me\u010di,
\nrazpo\u010dene zvezde\u2026
\nToda ni\u010d od vsega tega.
\nZdi se,
\nkot, da se je Jezusu ni mudilo,
\nko je vstal.
\nPrti\u010d je bil lepo zvit,
\nne kar tako odtrgan
\nin nekam vr\u017een.
\n\u0160el je iz smrti v \u017eivljenje
\nin se mu je bilo vredno
\nukvarjati s tistim prti\u010dem!
\nZakaj si je Jezus vzel \u010das,
\nda je mirno zvil prti\u010d?
\nBog zmaguje sredi teme,
\n\u010disto tiho in neopazno,
\nbrez gledalcev in televizijskih \u0161ovov,
\nbrez oro\u017eja in nasilja!
\nV znamenje, da v grobu ni bilo nasilja,
\nampak en sam mir in ljubezen,
\nki v silovitosti dogodka
\nni pozabila na majhne stvari.
\nLjubezen nikoli ne pozabi na majhne stvari.
\nAndrea Schwarz<\/p><\/blockquote>\n

Ve\u010d, kot vsi u\u010deni teologi, ki so prebrali ne\u0161teto knjig, je v enem samem stavku povedala preprosta \u017eena Magdalena: \u00bbMoj Gospod \u017eivi!\u00ab Tako je lahko rekla, ker o\u010di vere vidijo ve\u010d. O\u010di vere so velikono\u010dne o\u010di. Prazen Bo\u017eji grob govori samo tistemu, ki ima velikono\u010dne o\u010di kot Marija Magdalena. Velikono\u010dne o\u010di vedo, da je Kristus vstal in to tisti Kristus, ki samega sebe imenuje Resnica.<\/p>\n

Velikono\u010dnih o\u010di potrebujem za spoznanje, da je dovolj le poni\u017eno in zaupno srce in se \u017ee sre\u010dam z vstalim, ki mi brez besed govori \u00bbOstani v moji ljubezni!\u00ab S temi besedami Jezus o vsakem izmed nas pi\u0161e pesem odre\u0161enja.<\/p>\n

Moja \u017eelja je, da bi sli\u0161ali njen napev. Ta pesem ima tudi odpev, ki ga lahko poljubno in venomer ponavljamo. Glasi se: \u00bbGospod, h komu naj gremo, besede ve\u010dnega \u017eivljenja ima\u0161!\u00ab Kot refren, ki ga v\u010dasih povzamemo po kak\u0161ni uspe\u0161nici in si ga popevamo, \u017eelim, da bi vam od do\u017eivetja velike no\u010di na tak na\u010din ostal ta odpev, ki naj ga zlasti v te\u017ekih trenutkih poje va\u0161e srce: \u00bbGospod, kam naj gremo, besede ve\u010dnega \u017eivljenja ima\u0161!\u00ab<\/p>\n

Zaradi velike no\u010di nismo sami: ne v \u017eivljenju ne v smrti. Kdor v \u010dloveku vidi brata in sestro, zanj je vsak dan velika no\u010d. To je dar vstajenja. Nobene druge ljubezni ni kot tiste, ki nam jo vstali Jezus polaga v srce.<\/p>\n

Velikono\u010dne o\u010di vedo, da je moliti z ve\u010djo vero in vztrajnostjo, tudi vstajenje. Te o\u010di vidijo, da je znati prositi odpu\u0161\u010danja, vstajenje. \u017drtvovati u\u017eitek, udobje, prosti \u010das in ga nameniti bli\u017enjim, je vstajenje. Vestno opravljati svoje delo in dol\u017enosti, je vstajenje. Vse to vidijo velikono\u010dne o\u010di.<\/p>\n

Vstajenje je, da nam zrastejo peruti. Eno krilo vera, drugo ljubezen. V zavetju teh mehkih kril postanejo vsi ljudje va\u0161i bratje in sestre.<\/p>\n

\u010clove\u0161ka bitja smo krhka in ranljiva. Vsi nosimo napise: \u00bbRavnaj previdno! Dobro skrbeti zanj! Ob\u010dutljivo blago!\u00ab Topel \u010dlove\u0161ki odnos do ljudi je dokaz, da je \u0161lo vstajenje skozi nas. Vstajenje ne pove samo kakor ravnati z drugimi ljudmi, temve\u010d pove, da sem tudi sam za\u017eelen, da nisem na tem svetu slu\u010dajno. Da sem neizmerno dragocen. Kdor ima velikono\u010dne o\u010di, ve, da je vera nekaj najbolj\u0161ega, kar se ti lahko zgodi! Jezus prihaja k meni kot k Mariji Magdaleni. Nepri\u010dakovano, z lahnim in nesli\u0161nim korakom. Ne enkrat na leto, celo ve\u010dkrat na dan, vsako minuto.<\/p>\n

\u010ce nimam velikono\u010dnih o\u010di, ne bom vedel, da seda k meni in me ogreva z dobrotnim, sinjim pogledom. Ko bom zaznal ta pogled, se bo v meni vse raztopilo, se za\u010delo pretakati in valovati. Naenkrat bo vse v meni postalo jasno, bleste\u010de in prosojno.<\/p>\n

Dar Jezusovega vstajenja so nebesa. Rad mislim na veselje v nebesih. \u017divo in iskreno, done\u010de od prisr\u010dnega smeha. Jezus, rad mislim na tebe vstalega, ki te o\u017earja veselje brez konca. Jezus, daj, da nikoli ne bi nehali pogre\u0161ati nebes, ki si dar tvojega vstajenja.<\/p>\n

Zaradi Jezusovega vstajenja si \u017eelim, da bi se v \u017eivljenju veselil, vendar ne popolno, da ne bi nehal iskati popolnega veselja v nebesih. \u017delim, da moja radost ne bi bila nikoli popolna, da ne bi nehali iskati popolne radosti v nebesih. \u017delim, naj moje srce poje, ampak to petje naj vedno kaj prekine, da ne bi nehal iskati ve\u010dne melodije v nebesih. Naj bo moje \u017eivljenje praznik, vendar naj ga vedno kaj zmoti, da ne bom nehal iskati popolnega praznovanja v nebesih.<\/p>\n

\u017delim si velikono\u010dnih o\u010di in u\u0161es, da bi sli\u0161al bese- de, ki \u0161e danes nesli\u0161no odmevajo iz votline Bo\u017ejega groba: \u201cVstal je, ni ga tukaj!\u201d \u201cNe i\u0161\u010dite \u017eivega med mrtvimi!\u201d \u201cMoj Gospod \u017eivi!\u201d \u201cJaz sem vstajenje in \u017eivljenje!\u201d \u201c\u010ce Kristus ni vstal, je prazna na\u0161a vera!\u201d …<\/p>\n

Ljubezen in smrt. \u010ce bi zmagala smrt, bi bili izgubljeni, tako pa je, Gospod, s teboj smrt izgubila ostrino, kajti \u010daka nas vstajenje.<\/p>\n

Bratje, naj se va\u0161e srce oddahne na poveli\u010dani rani.<\/p>\n

Naj va\u0161a du\u0161a zagori v velikono\u010dni zarji. Naj va\u0161a noga hiti na pot v novo jutro. Naj va\u0161a roka podarja blagoslov novega dne. Naj bo z vami vstali Gospod!<\/p>\n

p. Marjan \u010cuden, provincialni minister<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pismo provincialnega ministra za Veliko no\u010d 2017 Vstajenje si predstavljam, strelo in grom, angeli z ognjenimi me\u010di, razpo\u010dene zvezde\u2026 Toda ni\u010d od vsega tega. Zdi se, kot, da se je Jezusu ni mudilo, ko je vstal. Prti\u010d je bil lepo zvit, ne kar tako odtrgan in nekam vr\u017een. \u0160el je iz smrti v \u017eivljenje in… Preberi ve\u010d »\u00bbOstani v moji ljubezni!\u00ab<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":2643,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"neve_meta_sidebar":"","neve_meta_container":"","neve_meta_enable_content_width":"","neve_meta_content_width":0,"neve_meta_title_alignment":"","neve_meta_author_avatar":"","neve_post_elements_order":"","neve_meta_disable_header":"","neve_meta_disable_footer":"","neve_meta_disable_title":"","footnotes":""},"categories":[11],"tags":[],"class_list":["post-2642","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-ofm"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2642","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=2642"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2642\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3386,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2642\/revisions\/3386"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/2643"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=2642"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=2642"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=2642"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}