VELIKA NEDELJA GOSPODOVEGA VSTAJENJA<\/strong>
\nPismo generalnega ministra Reda manj\u0161ih bratov 2018<\/strong><\/em><\/p>\n

\u00bbTEDAJ SO SE JIMA ODPRLE O\u010cI IN STA GA SPOZNALA.\u00ab<\/strong>
\nLk 24,31<\/a><\/p>\n

Dragi bratje,
\nnaj vas Vstali Gospod razveseli s svojo navzo\u010dnostjo!<\/p>\n

Leto\u0161nja generalna skup\u0161\u010dina se bo odvijala v Nairobiju, osnovna tema sre\u010danja pa bo poslu\u0161anje. \u010ce \u017eelimo ustvarjalno razumeti, kaj nam Bo\u017eja Beseda govori v vsakdanjih dogodkih in v redovnem \u017eivljenju, moramo nujno dejavno poslu\u0161ati. Pismo je torej napisano v tem duhu, vsebuje pa tudi brezmejni izvir Besede, nekatera klju\u010dna svetopisemska besedila, ki nas bodo vodila h globljemu razumevanju vstajenjske skrivnosti \u2013 \u0161e zlasti, kako ta temeljni dogodek vpliva na \u017eivljenje vsakega vernika.<\/p>\n

V postnem \u010dasu smo lahko spoznavali razli\u010dne vidike svoje poti proti veliki no\u010di. Vsako nedeljo smo poslu\u0161ali odlomke, ki so izra\u017eali Bo\u017ejo predanost delu za odre\u0161enje vseh ljudi, ki jih Sveto pismo imenuje trdovratne. Bogoslu\u017eje druge postne nedelje je z novozavezno pripovedjo o spremenitvi Gospoda preblisk sijajnega veli\u010dastja Sina, slave, ki jo deli s tistimi, ki verujejo vanj. A ta sijaj bomo dosegli \u0161ele potem, ko bomo prestali te\u017eko in bole\u010do preizku\u0161njo \u2013 svojo smrt. Najprej bi rad pozornost posvetil temu odlomku, ker se v njem dobro vidi, kako zmedeni, zbegani in celo za\u010dudeni so bili trije u\u010denci, ki so bili z Jezusom. \u0160e zlasti naj omenim Petra, ki si je \u017eelel blagostanja, ki je v neposrednem nasprotju z Jezusovimi besedami: \u00bbKdor namre\u010d ho\u010de re\u0161iti svoje \u017eivljenje, ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje \u017eivljenje zaradi mene in zaradi evangelija, ga bo re\u0161il\u00ab (Mr 8,35<\/a>).<\/p>\n

Evangelist Marko v svoji razli\u010dici poudarja malodu\u0161je in zmedenost med u\u010denci, potem ko jim je Jezus povedal za to, da bo trpel in umrl. Enako nerazumevanje vidimo v u\u010dencih na poti v Emavs. Mislita, da sta razumela dogodke v Jeruzalemu, a za Jezusa sta nespametna in po\u010dasna v srcu (prim. Lk 24,25<\/a>). Zgodba o Jezusovi spremenitvi poudarja dejanje poslu\u0161anja \u2013 ko se je Jezus pred njima spremenil, se je iz oblaka zasli\u0161al glas: \u00bbTa je moj ljubljeni Sin, njega poslu\u0161ajte\u00ab (Mr 9,7<\/a>). S tem naro\u010dilom je poudaril, da mo\u010d smrti in trpljenje kri\u017ea nista mo\u010dnej\u0161a od Odre\u0161enikovega in Mesijevega poslanstva. Resnica je ravno nasprotna, njegovo \u017ertvovanje bo postalo simbol zmage, ki bo oznanila poraz smrti (prim. 1 Kor 15,55<\/a>). V tem sobesedilu poslu\u0161ati pomeni odlo\u010diti se za to, za kar se je odlo\u010dil Jezus, sprejeti pot, ki nam jo ka\u017ee, hoditi za njim (prim. Mr 8,34<\/a>) po poti, ki sprva ni prav ni\u010d sijajna, niti zelo zanimiva, a nam bo prinesla polnost \u017eivljenja \u2013 pot, ki vodi k pristnemu \u017eivljenju v ljubezni, miru in ob\u010destvu z vsemi ljudmi.<\/p>\n

O poslu\u0161anju bi \u017eelel razmi\u0161ljati tudi v povezavi z naslednjim odlomkom, v katerem se je Vstali Jezus sre\u010dal z u\u010dencema na poti v Emavs (prim. Lk 24,13-35<\/a>). To je osupljiva, \u010dudovita pripoved, ki vsebuje nauk: opisuje pot dveh u\u010dencev, ki se u\u010dita spoznavati Vstalega Gospoda.<\/p>\n

Evangeljske pripovedi o prikazovanjih Vstalega Gospoda so raznolike in se razlikujejo po obliki, slogu in metodi, usklajene pa so v tem, da poudarjajo, kako te\u017eka naloga je bila prepoznati Vstalega Gospoda \u2013 celo za u\u010dence, ki so Jezusa osebno poznali. Evangelisti sogla\u0161ajo, da so bili u\u010denci ob sre\u010danju z Vstalim Jezusom polni dvomov in niso mogli zagotovo vedeti, ali je res on, ker ga niso videli tako, kot so ga videli nekaj dni pred tem, ko je bil pred njimi \u0161e v telesu in kot zgodovinska osebnost. Vstali Gospod je enak, a hkrati popolnoma druga\u010den.<\/p>\n

Evangelist Luka poudarja, da ni dovolj videti Jezusa, da nekdo veruje v Vstalega Gospoda. Treba se je lotiti razumskega procesa spoznavanja Svetega pisma, ob katerem nas spremlja sam Jezus, da pridemo do resni\u010dnega spoznanja njegove navzo\u010dnosti. Z drugimi besedami, po premi\u0161ljevanju Svetega pisma in nana\u0161anju Svetega pisma na Jezusa, prepri\u010danje o vstajenjski resnici nastaja v verujo\u010dem ob\u010destvu.<\/p>\n

Velikono\u010dna vera ni le posledica gledanja z o\u010dmi, ampak ponovnega premisleka Svetega pisma in razumevanja, da se Sveto pismo dopolnjuje v osebi Vstalega Gospoda. Le videnje ni dovolj, ker samo prikazovanje ne prina\u0161a prepri\u010danja. V resnici se prepri\u010danje uresni\u010duje po razlaganju Svetega pisma, ki vodi k rasti in zorenju vere. Pavel zatrjuje v Pismu Rimljanom: \u00bbToda kako naj ga kli\u010dejo, \u010de niso verovali vanj? In kako naj verujejo, \u010de niso sli\u0161ali o njem? In kako naj sli\u0161ijo o njem, \u010de ni oznanjevalca\u00ab (Rim 10,14<\/a>)?<\/p>\n

Luka prizor postavi v popoldanski \u010das, ko sonce \u017ee zahaja. U\u010denca se spu\u0161\u010data proti Emavsu. Vra\u010data se domov, u\u017ealo\u0161\u010dena in se \u017eelita umakniti v samoto, ki bi bolj ustrezala njunemu ob\u010dutenju neuspeha in razo\u010daranja. Vra\u010data se, ker se jima zdi, da sta naredila napako, ker sta zapravila del svojega \u017eivljenja. Hodila sta za tistim \u010dlovekom, za Jezusom, v upanju, da bo on re\u0161il Izrael, vse skupaj pa se je tragi\u010dno kon\u010dalo. Na dolo\u010deni to\u010dki se jima je pridru\u017eil Jezus in hodil poleg njiju. Kako je mogo\u010de, da u\u010denca, ki sta Jezusa gotovo zelo dobro poznala, ker sta bila dolgo z njim, zdaj Jezusa nista mogla prepoznati?<\/p>\n

Potem ko se jima je Vstali Gospod telesno pribli\u017eal, je k njima pristopil \u0161e z besedami, vpra\u0161al ju je namre\u010d: \u00bbO kak\u0161nih re\u010deh se pogovarjata\u00ab (Lk 24,16<\/a>)? Jezus ju je iz zamaknjenosti zdramil z vpra\u0161anjem \u2013 ni se jima takoj razkril, ker je prepoznavanje Vstalega proces. Jezus ju je v resnici vpra\u0161al: Kaj je vajinem srcu, kaj vaju vodi? U\u010denca sta mu na dolgo in \u0161iroko odgovorila, ga nekoliko vzvi\u0161eno pou\u010dila o dogajanju in sku\u0161ala ubesediti neuspeh, ki sta ga ob\u010dutila v tistem trenutku. A to je tudi razlog, da ga nista prepoznala: prepri\u010dana sta bila, da vesta ve\u010d od popotnika, ki sta ga ravnokar spoznala.<\/p>\n

Vredno je omeniti zelo pomembno podrobnost, da je evangelist opisal oba u\u010denca, imenoval pa je le Kleopa. Kdo bi lahko bil drugi u\u010denec? \u010ce vzamemo v zakup strukturo svetopisemskih pripovedi, lahko sklepamo, da je pripovedovalec pustil prazen prostor za bralca, da bi se po\u010dutil vklju\u010denega in sam zasedel mesto v tej zgodbi. Drugi u\u010denec sem torej lahko jaz, ti ali kateri koli vernik, ki ga to sporo\u010dilo dose\u017ee. Lahko bi poudarili \u0161e mnoge druge podrobnosti v teh besedilih, a namesto da bi jih iz\u010drpno preu\u010dili, naj vam raje zastavim vpra\u0161anje: ali smo patri dana\u0161njega \u010dasa prepri\u010dani, da bi prepoznali Vstalega Gospoda, \u010de bi hodil poleg nas?<\/p>\n

\u010cast sem imel obiskati \u017ee veliko organizacij na\u0161ega Reda in z gotovostjo lahko re\u010dem, da je velika ve\u010dina na\u0161ih bratov in sester s svojim \u017eivljenjem pri\u010da Gospodovega vstajenja. Opazil pa sem tudi, da je na nekaterih krajih \u0161e vedno nekaj ‘hrupa’ (zunanjega in notranjega), zaradi katerega je Gospoda te\u017eje sli\u0161ati. Ta hrup nam prepre\u010duje, da bi se podali v proces globokega razlo\u010devanja, podobno kot sta ga v zgodbi do\u017eivela u\u010denca, ko sta spoznala, da sta bila v \u010dudovitem evharisti\u010dnem trenutku odre\u0161enja z Jezusom.<\/p>\n

Ob preu\u010devanju teh evangeljskih pripovedi vidim dvojno tveganje. Eno je, da nam ob soo\u010denju s stiskami, strahovi in zmedenost prepre\u010dujejo, da bi \u0161li onkraj ‘obmo\u010dja ugodja’, zato se izognemo poti kri\u017ea, ki jo predlaga Jezus. Kot bi si sku\u0161ali prihraniti bole\u010dino in \u017eiveli v la\u017enem dobrem po\u010dutju, v skladu s katerim bi dajali prednost svojim ciljem, Bo\u017eje pa potisnili v ozadje.
\nDrugo tveganje pa je, ko sprejmemo pristop, ki sta ga sprva sprejela u\u010denca v zgodbi o Emavsu. Tako so naravnani tisti, ki mislijo, da vedo vse in da je njihova naloga u\u010diti druge, in ki gredo celo tako dale\u010d, da spodbujajo \u010drnogledost in malodu\u0161je, ne da bi se za trenutek ustavili in poslu\u0161ali bli\u017enjega. Sem in tja mi je hudo, ko vidim v lokalnih in provincialnih skupnostih vidim, kako patri trpijo zaradi pomanjkanja komunikacije. To me \u0161e bolj utrjuje v prepri\u010danju, da ljudje, ki so polni samih sebe, niso zmo\u017eni ustvarjati prilo\u017enosti, v katerih bi poslu\u0161ali glas bli\u017enjega. Ne morejo uti\u0161ati tiste mno\u017eice glasov, ki jim hkrati govorijo in ne morejo dati prednosti ti\u0161ini, ki omogo\u010da, da sli\u0161imo Boga ter smelo in modro beremo znamenja \u010dasov. In ko se njihovi na\u010drti ne uresni\u010dijo po pri\u010dakovanjih, nastopijo zanje resni\u010dne te\u017eave in znajdejo se v enakem polo\u017eaju kot u\u010denca na poti v Emavs \u2013 do\u017eivijo razo\u010daranje, neuspeh, obupujejo, \u017eelijo se vdati, umakniti in pozabiti vse. Ker smo verjeli, da smo v sredi\u0161\u010du vsega, smo odstranili Jezusa, ki je resni\u010dni temelj vsakega na\u010drta, in do\u017eiveli propad osebnih na\u010drtov.<\/p>\n

Vstajenjskega dogodka ne moremo omejiti na premi\u0161ljevanje o umrlem, ki se je vrnil v \u017eivljenje. Vstajenje presega telesno razse\u017enost in njegove posledice nas vodijo v izkustvo resni\u010dnega odre\u0161enja, tak\u0161nega, kakr\u0161nega je do\u017eivljala prva generacija u\u010dencev. Evangelist Luka vztraja pri tem, da lahko Vstalega Gospoda prepoznamo le, ko hodimo z njim, medtem ko nas on u\u010di in nam razlaga Sveto pismo, in \u0161e zlasti, ko sedemo za mizo z njim in z njim jemo kruh, ki ga lomi. Tedaj so se jima odprle o\u010di in sta ga spoznala, pravi besedilo in s tem poudari, da jima je kljub njuni nespameti, potem ko sta del poti prehodila z njim, uspelo znova odkriti novo navzo\u010dnost Vstalega Gospoda. To je vesela novica, ki jo oznanja evangelij: tudi mi bomo lahko premagali vsako sku\u0161njavo zatopljenosti vase ali dvoma, \u010de bomo poslu\u0161ali Boga in brate \u2013 \u010de bomo lahko s srcem in razumom razumeli razodeto Besedo, ki nam je posredovana. Sveti Fran\u010di\u0161ek je jasen zgled \u010dloveka, ki je v dru\u017ebi bratov in ubogih hodil po poti evangelija in \u010digar srce je bilo polno veselja, ker je spoznavalo njega, ki mu je za vedno spremenil \u017eivljenje.<\/p>\n

Naj pismo kon\u010dam z besedami, ki nam jih je podaril pape\u017e Fran\u010di\u0161ek v svojem pismu za leto\u0161nji postni \u010das: \u00bbV velikono\u010dni vigiliji bomo ponovno pri\u010de pomembnemu obredu pri\u017eiganja velikono\u010dne sve\u010de: lu\u010d, pri\u017egana pri ‘novem ognju’, bo postopoma pregnala temo in razsvetlila ob\u010destvo, zbrano pri bogoslu\u017eju. ‘Svetloba slavno vstalega Kristusa naj pre\u017eene temine srca in duha’, da bomo lahko vsi podo\u017eiveli izku\u0161njo emav\u0161kih u\u010dencev. Ko bomo poslu\u0161ali Gospodovo besedo in se hranili z evharisti\u010dnim kruhom, bomo dovolili svojemu srcu, da bo ponovno zagorelo v veri, upanju in dejavni ljubezni\u00ab (Poslanica svetega o\u010deta Fran\u010di\u0161ka za postni \u010das 2018).<\/p>\n

\u017delim vam blagoslovljeno in veselo veliko no\u010d. V duhu poslu\u0161anja in razlo\u010devanja hodite po poti novega \u017eivljenja v Kristusu.<\/p>\n

V Rimu, 29. marca 2018
\nVeliki \u010detrtek<\/p>\n

Br. Michael Anthony Perry, OFM
\nGeneralni minister in slu\u017eabnik<\/p>\n

Prot. 108167<\/p>\n

Naslovnica: Ma\u0161a Bersan Ma\u0161uk, Vstali Kristus, bazilika Marije Pomagaj \u2013 Brezje, Slovenija
\n<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

VELIKA NEDELJA GOSPODOVEGA VSTAJENJA Pismo generalnega ministra Reda manj\u0161ih bratov 2018 \u00bbTEDAJ SO SE JIMA ODPRLE O\u010cI IN STA GA SPOZNALA.\u00ab Lk 24,31 Dragi bratje, naj vas Vstali Gospod razveseli s svojo navzo\u010dnostjo! Leto\u0161nja generalna skup\u0161\u010dina se bo odvijala v Nairobiju, osnovna tema sre\u010danja pa bo poslu\u0161anje. \u010ce \u017eelimo ustvarjalno razumeti, kaj nam Bo\u017eja Beseda govori… Preberi ve\u010d »TEDAJ SO SE JIMA ODPRLE O\u010cI IN STA GA SPOZNALA<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":2969,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"neve_meta_sidebar":"","neve_meta_container":"","neve_meta_enable_content_width":"","neve_meta_content_width":0,"neve_meta_title_alignment":"","neve_meta_author_avatar":"","neve_post_elements_order":"","neve_meta_disable_header":"","neve_meta_disable_footer":"","neve_meta_disable_title":"","footnotes":""},"categories":[11],"tags":[],"class_list":["post-2968","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-ofm"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2968","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=2968"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2968\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2973,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2968\/revisions\/2973"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/2969"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=2968"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=2968"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=2968"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}