

<!-- WP-Bible plugin version 1.8 -->

<!-- /WP-Bible plugin version 1.8 -->

<!-- 
WARNING: there is no wp_head template call for this page,
 you shouuld FIX it by including wp_head() call in your template...
-->

{"id":3360,"date":"2017-12-20T16:18:20","date_gmt":"2017-12-20T15:18:20","guid":{"rendered":"https:\/\/www.franciskani.si\/?p=3360"},"modified":"2019-12-21T17:02:35","modified_gmt":"2019-12-21T16:02:35","slug":"pojdimo-v-betlehem-pogledat-kaj-se-je-zgodilo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.franciskani.si\/?p=3360","title":{"rendered":"Pojdimo v Betlehem pogledat, kaj se je zgodilo"},"content":{"rendered":"<p><em>Pismo generalnega ministra za bo\u017ei\u010d 2017<\/em><br \/>\n<img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.franciskani.si\/wp-content\/uploads\/F_LetteraNatale20171.jpg\" alt=\"\" width=\"957\" height=\"337\" class=\"aligncenter size-full wp-image-3361\" srcset=\"https:\/\/www.franciskani.si\/wp-content\/uploads\/F_LetteraNatale20171.jpg 957w, https:\/\/www.franciskani.si\/wp-content\/uploads\/F_LetteraNatale20171-300x106.jpg 300w, https:\/\/www.franciskani.si\/wp-content\/uploads\/F_LetteraNatale20171-768x270.jpg 768w\" sizes=\"auto, (max-width: 957px) 100vw, 957px\" \/><br \/>\nVSEBINA<br \/>\nKustodija Svete de\u017eele je letos praznovala 800. obletnico ustanovitve. Red manj\u0161ih bratov ni mogel mimo tega dogodka, ki smo ga obele\u017eili z delegacijo. Skupaj z generalnim vikarjem sem \u017eelel biti navzo\u010d med redovniki, ker je dandanes sporo\u010dilo Svete de\u017eele v izziv vsakemu majhnemu bratu. Bo\u017eja beseda je postavila svoj \u0161otor med nami in postala Sin \u010clovekov, da bi pomagala \u010dloveku razumeti Boga ter Bogu ustvariti svoje bivali\u0161\u010de med ljudmi v skladu z O\u010detovo voljo. V Betlehemu si je Bog nadel \u010dlove\u0161ki obraz.<\/p>\n<p>VERBUM ABBREVIATUM<br \/>\nSveti Fran\u010di\u0161ek je prosil brate pridigarje, naj ne govorijo veliko (FPVod 9,4). Razlog za to: ker je tudi Gospod na kratko govoril na zemlji (quia verbum abbreviatum fecit Dominus). V preteklosti je Bog mnogokrat in na razli\u010dne na\u010dine spregovoril po prerokih. Dolga stoletja se je obra\u010dal na nas s svojo besedo. Zdaj je Bog spregovoril po Sinu, ki je kratka Beseda. Ta Beseda je postala meso v Jezusu Kristusu in v sebi povzela celotno razodetje: Bog je ljubezen. Bla\u017eeni cistercijan Gverik, opat v Ignyju, je zapisal: \u00bbOn je okraj\u0161ana beseda, v njej je izpolnitev vsake besede odre\u0161enja, kajti on je Beseda, ki sama po sebi izpolnjuje in povzema Bo\u017eji na\u010drt. Ne sme nas presenetiti, \u010de je Beseda za nas povzela vse prero\u0161ke besede, ker je \u017eelela \u201askraj\u0161ati sporo\u010dilo\u2018 in na neki na\u010din postati majhna.\u00ab Celo sveti Fran\u010di\u0161ek pravi, da morajo manj\u0161i bratje oznanjati besedo u\u010dlove\u010denega Boga, Verbum abbreviatum.<br \/>\nOkraj\u0161anje Bo\u017eje Besede se sklada s Fran\u010di\u0161kom in njegovimi brati, ki so postali majhni: slog fran\u010di\u0161kanskega oznanjevanja bo v tem, da bomo postajali majhni, to je najmanj\u0161i, tako kot Verbum abbreviatum.<\/p>\n<p>KRISTUS BI SE U\u010cLOVE\u010cIL, TUDI \u010cE ADAM NE BI GRE\u0160IL<br \/>\nDuns Scot, Fran\u010di\u0161kov u\u010denec je za razliko od mnogih kr\u0161\u010danskih mislecev tistega \u010dasa zagovarjal idejo, da bi Bo\u017eji Sin postal \u010dlovek, tudi \u010de \u010dlove\u0161tvo ne bi storilo greha. Zapisal je: \u00bbPopolnoma nerazumno bi bilo misliti, da bi se Bog odrekel temu na\u010drtu, \u010de bi Adam ne bil gre\u0161il! Zato trdim, da padec ni bil razlog za vnaprej\u0161njo dolo\u010ditev u\u010dlove\u010denja Jezusa Kristusa,<br \/>\nin v skladu s to teorijo bi se Jezus ravno tako u\u010dlove\u010dil, tudi \u010de ne bi padla ne angel ne \u010dlovek.\u00ab (Reportata Parisiensia, v III. Sent., d. 7, 4). Za optimisti\u010dnega teologa Dunsa Scota je u\u010dlove\u010denje Sina Bo\u017ejega izpolnitev stvarstva. V lu\u010di te ideje se spremeni na\u0161 pogled na stvarstvo, ki ga Bog povzdigne na svojo raven. Pomislite, kaj bi tak\u0161no gledanje na stvarstvo pomenilo za ekologijo in okolje. Spremenilo bi na\u0161 pogled na svet in dru\u017ebene odnose oziroma kakor temu pravi pape\u017e Fran\u010di\u0161ek \u00bbcelostna ekologija\u00ab.<\/p>\n<p>ROJEN V BETLEHEMU, DE\u017dELI NASPROTIJ<br \/>\nV Betlehemu je \u017eivela Ruta. Na Boazovih poljih je pobirala klasje, ki je ostalo za \u017eanjci. S tem je dobila lastnikovo pozornost, ki jo je vzljubil in se poro\u010dil z njo, \u010deprav je bila Mo\u00e1bka, tujka. Iz njune ljubezni se je rodil Obed, ki je bil Jesejev o\u010de, ta pa o\u010de kralja Davida. Del rodoslovnega debla kralja Davida in sina Davidovega je predstavljala tujka, Mo\u00e1bka Ruta.<br \/>\nPrerok Mihej je napovedal, da bo Odre\u0161enik pri\u0161el iz skromne vasice Betlehem, prerok Izaija pa je povedal, da se bo rodil iz device (v razli\u010dici LXX Parthenos) iz Davidove rodbine in ga bo imenovala Emanuel, \u201aBog z nami\u2018.<br \/>\nPrerok Samuel je kralja Izraelcev posvetil na Boazovem polju, kjer je Ruta paberkovala in kjer je David pasel svojo \u010dredo. Tam so betlehemski pastirji, ki so no\u010di pre\u017eivljali na prostem, da bi varovali svoje \u010drede, prejeli veselo oznanilo o rojstvu Jezusa Kristusa: \u00bbDanes se vam je rodil Zveli\u010dar.\u00ab<br \/>\nCesar Avgust je svetu ukazoval s svojo mo\u010djo in zaukazal popis, medtem ko se je Bo\u017eji Sin rodil krhek in slaboten, kakr\u0161ni so bili tudi drugi ljudje. Kot neimenovani otrok se je rodil v rev\u0161\u010dini betlehemskega hleva. Angel, ki je prinesel veselo vest, se ni prikazal vplivne\u017eem tega sveta v Herodovi pala\u010di, ampak pastirjem, njim, ki so prezirali bogate in vplivne.<\/p>\n<p>NEZASLI\u0160ANOST BO\u017dJEGA U\u010cLOVE\u010cENJA<br \/>\nPrerokbe so napovedale Odre\u0161enika in natan\u010dno proglasile njegovo rojstvo, in sicer kot dete, ki ima oblast na svojih ramah, \u00bbimenuje se \u010cudoviti svetovalec, Mo\u010dni Bog, Ve\u010dni O\u010de, Knez miru\u00ab. A tisti otrok se je zdel slaboten, rodil se je inkognito. V hlevu je neka nose\u010dnica rodila otroka, \u010desar nih\u010de ni opazil in nih\u010de od veljakov temu ni posvetil pozornosti. Mati Marija je otroka po rojstvu zavila v povoje in ga polo\u017eila v jasli.<br \/>\nTisto rojstvo je bilo podobno kot mnoga druga, vendar se je tedaj rodil \u010dlovek, ki nam ga je lahko dal le Bog, posameznik, ki je bil v podobi Boga (<a target=\"_blank\" class=\"biblija_link\" href=\"http:\/\/www.biblija.net\/biblija.cgi?id13=1&amp;pos=0&amp;set=5&amp;m=Flp+2%2C6\">&#70;&#108;&#112;&#32;&#50;&#44;&#54;<\/a>), \u010dlovek, ki je bil u\u010dlove\u010dena Bo\u017eja Beseda. Od tedaj ni bil le med nami, ampak eden od nas, \u010dlovek v na\u0161i \u010dlove\u0161kosti, v bratstvu z vsemi drugimi ljudmi.<br \/>\nTo je skrivnost, ki jo praznujemo za bo\u017ei\u010d: Najvi\u0161ji se je za nas poni\u017eal, Ve\u010dni je postal smrten, Vsemogo\u010dni je izbral slabotno obliko, Sveti je postal solidaren z gre\u0161niki, nevidno je postalo vidno. Bog je postal \u010dlovek v Jezusu, Marijinem sinu. Ob tem dogodku se je zastavilo vpra\u0161anje (kriza) o vsakem odnosu, v katerem je Bog Bog in \u010dlovek \u010dlovek, ker ju je lo\u010devalo nadnaravno. S tem rojstvom pa je zdaj \u010dlove\u0161tvo v Bogu in Bog v \u010dlove\u0161tvu in ni\u010d ve\u010d ni mogo\u010de govoriti o Bogu, ne da bi govorili in razmi\u0161ljali o \u010dlove\u0161tvu. Tisti otrok je od rojstva do smrti govoril o Bogu, s svojim \u017eivljenjem, besedami, dejanji, svoje telo je daroval in izro\u010dil hudodelcem.<br \/>\nPo svetem Bernardu iz Clairvauxa nih\u010de ni tako vztrajno govoril o Jezusovi \u010dlove\u0161kosti in njegovem u\u010dlove\u010denju kot Fran\u010di\u0161ek Asi\u0161ki, kar je nepogre\u0161ljivi del fran\u010di\u0161kanske karizme. Ko se je rodil Bog-\u010dlovek je \u010dlove\u0161tvo postalo pomembnej\u0161e od sabata, \u010dlovek je postal pomembnej\u0161i od Postave in od \u010da\u0161\u010denja v Jeruzalemu, Boga moramo zdaj \u010dastiti v duhu in resnici.<br \/>\nTo razodetje so oznanili angeli, najprej angel, ki se je prikazal pastirjem, nato pa vojska angelov, 70 angelov narodov, kot jih je imenoval Origen, ki so \u010dastili Boga, in priznavali njegovo slavo. Oznanili so jo prav tistim pastirjem, ki so bili v Izraelu \u201anajmanj\u0161i\u2018, ker v pu\u0161\u010davi niso mogli spo\u0161tovati zakonov glede \u010distosti.<br \/>\nPrvi so bili dele\u017eni evangelija. Prav njim Gospodov angel oznanja bo\u017ejo blagovest dana\u0161njega dne.<\/p>\n<p>BOG POSTANE \u010cLOVEK, DA BI LJUDJE LAHKO POSTALI BOG<br \/>\nLjudje so poklicani k temu, da se pobo\u017eanstvijo, preobrazijo in odenejo v svetlobo. V odkrivanju Bo\u017ejega Sina kot preprostega novorojen\u010dka, zavitega v povoje, bi morali prepoznavati poni\u017eno resni\u010dnost, ki odpira o\u010di.<br \/>\nPrav to je na\u0161a \u010dlove\u0161ka vera: \u017eivljenje se je rodilo v betlehemski rev\u0161\u010dini in ubogi so bili tisti, ki so ga sprejeli. Besede, ki naj bi jih zapisal eden od cerkvenih o\u010detov, pravijo: \u00bbVideli ste brata (ali sestro), videli ste svojega Boga.\u00ab<br \/>\nKajti Boga lahko zdaj vidimo, ga sre\u010damo, prepoznamo, ljubimo in obo\u017eujemo v mo\u017eu in \u017eeni, ki ju sre\u010dujemo vsak dan. Pobo\u017eanstvenje je mogo\u010de, ko vsi kristjani pristopijo k evharisti\u010dni mizi in jim Betlehem postane \u201ahi\u0161a kruha\u2018 (hebrejska etimologija besede Betlehem).<\/p>\n<p>ZEMLJA JE RODILA SAD<br \/>\nNa bo\u017ei\u010dni praznik se \u017eeli Kristus roditi v srcih vernikov. Angelo Silesio, nizozemski mistik, je zapisal: \u00bb\u010ce bi se Kristus tiso\u010dkrat rodil v Betlehemu, ne da bi se ob tem rodil v vas, ste za vedno pogubljeni.\u00ab Cistercijan iz srednjega veka je dodal: \u00bbKristus se \u0161e ni rodil. Rodi se vedno, ko nekdo postane kristjan.\u00ab Fran\u010di\u0161ek Asi\u0161ki je v prvem poglavju Opominov zapisal: \u00bbVsak dan se poni\u017ea (<a target=\"_blank\" class=\"biblija_link\" href=\"http:\/\/www.biblija.net\/biblija.cgi?id13=1&amp;pos=0&amp;set=5&amp;m=Flp+2%2C8\">&#70;&#108;&#112;&#32;&#50;&#44;&#56;<\/a>), kot takrat, ko je s \u201akraljevega prestola\u2018 (<a target=\"_blank\" class=\"biblija_link\" href=\"http:\/\/www.biblija.net\/biblija.cgi?id13=1&amp;pos=0&amp;set=5&amp;m=Modr+18%2C15\">&#77;&#111;&#100;&#114;&#32;&#49;&#56;&#44;&#49;&#53;<\/a>) stopil v telo Device. Vsak dan pride k nam v poni\u017enosti. Vsak dan stopa iz O\u010detovega naro\u010dja (<a target=\"_blank\" class=\"biblija_link\" href=\"http:\/\/www.biblija.net\/biblija.cgi?id13=1&amp;pos=0&amp;set=5&amp;m=Jn+1%2C18%3B+6%2C38\">&#74;&#110;&#32;&#49;&#44;&#49;&#56;&#59;&#32;&#54;&#44;&#51;&#56;<\/a>) na oltar v duhovnikove roke.\u00ab Kristus se rodi na oltarju vedno, ko duhovnik vodi evharisti\u010dno bogoslu\u017eje.<br \/>\nFran\u010di\u0161ek je tako mo\u010dno povezoval Kristusovo rojstvo (bo\u017ei\u010d) in evharistijo, da v Grecciu, kjer je poustvarjal betlehemski hlev\u010dek, ni \u017eelel kipov, ampak praznovanje evharistije v jaslih, kajti tam Gospod \u00bbpride k nam v poni\u017enosti\u00ab. Ne pozabimo tega, bratje in sestre, ko se bomo na bo\u017ei\u010dni ve\u010der udele\u017eili svete ma\u0161e, in prepoznajmo Gospodov prihod.<\/p>\n<p>LU\u010c, KI SVETI V NA\u0160I TEMI<br \/>\nIgnacij Antiohijski je kristjanom v Efezu razlagal simbol lu\u010di, ki sveti v na\u0161i temi: \u00bbZvezda je sijala na nebu svetleje kot vse druge, njen sijaj je bil nepopisen in njena novost osupljiva. In zasli\u0161al se je velik nemir: od kod je pri\u0161la ta nova zvezda, ki je bila tako druga\u010dna od drugih. Od tistega dne je vsa magija splahnela, vsaka prisila perverznosti je bila zlomljena, nevednost<br \/>\nse je razblinila. Satanovo starodavno kraljestvo je razpadlo, ker se je Bog pojavil v \u010dlove\u0161ki obliki, da bi vzpostavil novi red, ki je ve\u010dno \u017eivljenje.\u00ab<br \/>\nV dana\u0161njem globaliziranem svetu, v katerem \u017eivimo, potrebujemo veliko poguma, da smo lahko otroci lu\u010di, v\u010dasih pa nas zapelje malodu\u0161je. A ta lu\u010d sveti naprej, poni\u017ena in tiha.<br \/>\nV dana\u0161njem spremenljivem svetu smo vabljeni k ponovnemu odkrivanju skale, Bo\u017eje Besede, u\u010dlove\u010dene v Jezusu. Ponuja nam trdno in varno podporo, ki nas bo krepila in v na\u0161e \u017eivljenje prina\u0161ala mir.<br \/>\nArabska pomlad je na Vzhodu pri\u017egala nekaj upanja, ki je prehitro razo\u010daralo. Bo\u017ei\u010d, ki nam govori o lu\u010di, ki je vstala, o zvezdi, ki sveti na nebu, nam dovoljuje, da znova upamo. V potro\u0161ni\u0161ki dru\u017ebi nam bo\u017ei\u010dno rojstvo govori o Besedi, ki je postala majhna, ki je zase izbrala zmernost in nizkost, in nas opominja, da sre\u010da ni v lastnini in povi\u0161evanju samega sebe, ampak v manj\u0161anju \u010dloveka in slu\u017eenju sestram in bratom. Kristusovo rojstvo po\u017eivlja kr\u0161\u010dansko upanje in preganja strah pred prihodnostjo.<br \/>\nPape\u017e Leon Veliki je zapisal: \u00bbBogu O\u010detu se zahvaljujemo po Sinu v Svetem Duhu, kajti v svojem usmiljenju se nas je Bog usmilil, in ko smo bili mrtvi v svojih grehih, nas je po\u017eivil s Kristusom, da bi lahko postali novi ljudje v njem, nova dela njegovih rok.\u00ab<\/p>\n<p>Vesel bo\u017ei\u010d.<br \/>\nNaj vas Sin Device Marije napolni z radostjo.<\/p>\n<p>Br. Michael A. Petta, OFM<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Pismo generalnega ministra za bo\u017ei\u010d 2017 VSEBINA Kustodija Svete de\u017eele je letos praznovala 800. obletnico ustanovitve. Red manj\u0161ih bratov ni mogel mimo tega dogodka, ki smo ga obele\u017eili z delegacijo. Skupaj z generalnim vikarjem sem \u017eelel biti navzo\u010d med redovniki, ker je dandanes sporo\u010dilo Svete de\u017eele v izziv vsakemu majhnemu bratu. Bo\u017eja beseda je postavila&hellip;&nbsp;<a href=\"https:\/\/www.franciskani.si\/?p=3360\" rel=\"bookmark\">Preberi ve\u010d &raquo;<span class=\"screen-reader-text\">Pojdimo v Betlehem pogledat, kaj se je zgodilo<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":3361,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"neve_meta_sidebar":"","neve_meta_container":"","neve_meta_enable_content_width":"","neve_meta_content_width":0,"neve_meta_title_alignment":"","neve_meta_author_avatar":"","neve_post_elements_order":"","neve_meta_disable_header":"","neve_meta_disable_footer":"","neve_meta_disable_title":"","footnotes":""},"categories":[11],"tags":[],"class_list":["post-3360","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-ofm"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3360","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=3360"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3360\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3716,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3360\/revisions\/3716"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/3361"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=3360"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=3360"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=3360"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}