Pismo generalnega ministra ob prazniku sv. Fran\u010di\u0161ka<\/em><\/p>\n

Dragi bratje, naj vam Gospod nakloni mir!<\/p>\n

Razveseljivo je, da god serafinskega o\u010deta, svetega Fran\u010di\u0161ka Asi\u0161kega praznujemo istega dne, kot se za\u010denja \u0161kofovska sinoda, ki jo je sklical pape\u017e Fran\u010di\u0161ek in katere tema je: Mladi, vera in razlo\u010devanje poklicanosti. Na sinodi bodo mladi v sredi\u0161\u010du tako pape\u017eevega srca kot srca celotne Cerkve.
\n\u010ce pogledamo, kako je na\u0161 serafinski o\u010de pre\u017eivel svojo mladost, njegov nemir in iskanje, vidimo globoko povezavo med tistim mladeni\u010dem izpred osemsto let in dana\u0161njimi mladimi, kajti sveta zemlja \u010dlove\u0161kega srca danes ni prav ni\u010d druga\u010dna, kot je bila tedaj. Dejstvo, kako je sveti Fran\u010di\u0161ek odgovarjal na izzive svojega \u010dasa, lahko osvetli iskanje, v katerega so danes vklju\u010deni mladi, hkrati pa je tudi \u00bbvabilo k iskanju novih poti in k pogumni in zaupljivi hoji z njimi, pri \u010demer bomo upirali o\u010di v Jezusa in se odpirali Svetemu Duhu, da bi pomladili obraz Cerkve\u00ab v tem \u010dasu prelomnih sprememb (Delovni dokument sinode mladih 1).
\nTisto, kar sta do\u017eivela u\u010denca na poti v Emavs, lahko pomaga tako nam kot tudi mladim, da se bomo mo\u010dneje zavedali navzo\u010dnosti Kristusa, ki hodi z nami. Tudi nam bo hoja s Kristusom pomagala premagovati malodu\u0161je, ponovno razlagati na\u0161o zgodbo, zato bodo na\u0161a srca gorela v nas in nas spremenila v oznanjevalce Vesele novice.<\/p>\n

1) \u00bbIn medtem ko sta se pogovarjala in razpravljala, se jima je pribli\u017eal sam Jezus in hodil z njima\u00ab (Lk 24,15<\/a>)<\/em>
\nPo Jezusovem trpljenju in smrti sta se u\u010denca iz Emavsa z oto\u017enim obrazom in bole\u010dino v srcu vra\u010dala na svoja domova in k svojim zadevam. Na poti tja se jima je, ne da bi ga spoznala, pridru\u017eil Jezus in \u0161el z njima ter ju mol\u010de in pozorno poslu\u0161al.<\/p>\n

Ravno tako kot u\u010denca na poti v Emavs, tudi na\u0161i mladi med svojo bivanjsko potjo razpravljajo, odra\u0161\u010dajo, razmi\u0161ljajo in si delijo bistvene \u017eivljenjske izku\u0161nje. To je \u00bb\u010das za preizku\u0161anje, za vzpone in padce, za upanje, ki se izmenjuje s strahom, ter neizogibno napetost med pozitivnimi in negativnimi vidiki, po katerih se u\u010dimo izra\u017eati in vklju\u010devati \u010dustvene, spolne, intelektualne, duhovne, telesne, odnosne in dru\u017ebene razse\u017enosti\u00ab (Delovni dokument sinode mladih 1). Ta dinamika je zna\u010dilna za \u017eivljenje mladih, ki do\u017eivijo mnogo stvari, pogosto, ne da bi imeli veliko prilo\u017enosti za razmislek in globoko razumevanje.<\/p>\n

Plenarni svet Reda (PCO 2018), ki se je nedavno odvijal v Nairobiju v Keniji, je sklenil, da \u00bbso za poslu\u0161anje mladih in hojo z njimi potrebna osebna, bratska in strukturna prizadevanja, da bi lahko hodili z njimi na njihovi poti, razumeli, kaj se dogaja v njihovem \u017eivljenju, poznali njihov polo\u017eaj, sodelovali pri njihovi izpolnitvi ter bili prijazna in iskrena navzo\u010dnost v njihovem vsakdanu.\u00ab Zato moramo po zgledu Jezusa, ki je poni\u017eno hodil ob u\u010dencih, svoje korake prilagoditi njihovim in z njimi dr\u017eati korak. \u010ceprav nam dana\u0161nja tehnologija mo\u010dno pomaga zmanj\u0161evati geografske razdalje, \u010de \u017eelimo \u201ahoditi po isti poti\u2018 in mladim stati ob strani, moramo biti nujno fizi\u010dno navzo\u010di ob njih in se udele\u017eiti njihovih upov in sanj, ne da bi jih sku\u0161ali spremeniti v nekaj, kar jim ni namenjeno. Tako kot je sveti Fran\u010di\u0161ek znal biti blizu tistim, ki so mu bili dragi (kot vidimo v njegovem Pismu bratu Leonu), moramo tudi s svojim bratskim pristopom kazati mladim, \u010de \u00bbmorajo in \u017eelijo priti k nam, naj pridejo\u00ab.
\nPoleg tega, da hodimo z njimi, se jih moramo tudi u\u010diti poslu\u0161ati. V dana\u0161njem svetu niso dovolj dokumenti, razna literatura ali uradne izjave z na\u0161e strani ali s strani hierarhije. Treba je znati dovoliti mladim, da povedo svojo resnico in da napi\u0161ejo lastno zgodbo. Preden spregovorimo, preden \u017eelimo poudariti, kako naprej in dati hitre odgovore, moramo imeti potrpe\u017eljivost U\u010ditelja, ki ve, kako vpra\u0161ati in poslu\u0161ati: \u00bbO kak\u0161nih re\u010deh se pogovarjata med potjo\u00ab (Lk 24,17<\/a>)? Tak\u0161no poslu\u0161anje prihaja iz gotovosti, da je tudi mlad \u010dlovek izraz Bo\u017ejega glasu, zato je treba razumeti sre\u010danje kot kraj teologije, kjer se razodeva Bog. Da bi lahko pravilno evangelizirali mlade, je pomembno priti v stik s tistim, kar je \u201aBo\u017eje\u2018 v njih, in z Bo\u017ejimi o\u010dmi razumeti psihologijo, biologijo, sociologijo in antropologijo mladega \u010dloveka.
\nSveti Fran\u010di\u0161ek je sprejemal nasvete, opomine, popravke in navdihe od svojih bratov in sester. Tudi mi bi morali razviti sposobnost, da si dovolimo postaviti pod vpra\u0161aj sami sebe in dovolimo mladim, ki so nam blizu, da izpodbijajo na\u0161e teorije in strukturne predpostavke, in se tako upremo sku\u0161njavi, da bi vedno imeli zadnjo besedo.<\/p>\n

2) \u00bbTedaj je za\u010del z Mojzesom in vsemi preroki ter jima razlagal, kar je napisano o njem v vseh Pismih\u00ab (Lk 24,27<\/a>)<\/em>
\nJezus je poslu\u0161al u\u010denca, njuno trpljenje in njuno do\u017eivljanje nedavnih dogodkov, njegovega trpljenja in smrti, in jima je sam pomagal razlagati dogodke v lu\u010di Bo\u017eje Besede.
\nV tem smislu ima na\u0161a fran\u010di\u0161kanska karizma mladim veliko povedati. Ko se podajo na pot iskanja, od nas, na\u0161ega ravnanja in na\u0161ih besed, potrebujejo in pri\u010dakujejo, da smo jim zgled, znamenje in vir, medtem ko sku\u0161ajo osmisliti svoje te\u017eave in si razlo\u017eiti, kaj se dogaja okrog njih.
\nNekateri analitiki \u00bbgovorijo o \u201apreobrazbi\u2018 \u010dlove\u0161ke usode, ki povzro\u010da izjemno velike izzive za vse, ki si sku\u0161ajo zgraditi dobro identiteto, mladi (ki so \u010duvaji in seizmografi vsakega obdobja) pa jih bolj kot drugi razumejo kot vir novih prilo\u017enosti in nevarnosti brez primere\u00ab (Delovni dokument sinode mladih 51). Politi\u010dna, verska, moralna, dru\u017ebena in bivanjska vpra\u0161anja, ki jih neposredno zadevajo, jim lahko pomagamo razumeti na temelju na\u0161e karizme. To je drugi korak, s katerim jim lahko kot bratje in manj\u0161i pomagamo razumeti sodobno dogajanje, na osebni in dru\u017ebeni ravni. Tako ni dovolj le \u00bbbolje spoznati samo besede [Sveto pismo] in jih razlagati drugim\u00ab (FOpom 7), moramo se tudi zavezati pri\u010devanjskemu \u017eivljenju, ki bo dosledno in prepri\u010dljivo. Fran\u010di\u0161ek Asi\u0161ki ni bil teoretik duhovnega \u017eivljenja, o Bogu je govoril iz svojih izku\u0161enj. Tudi mi smo poklicani, da svoja \u017eivljenja spremenimo v pravi evangelij za mlade, kot izraz zvestobe svojemu poklicu. Na\u0161e zaobljube, na\u0161e pri\u010devanje, osebna zavezanost, na\u010din \u017eivljenja in na\u0161e spoprijemanje z razli\u010dnimi situacijami, so poti, po katerih mladi odkrivajo razli\u010dne poti za ponovno razlaganje znamenj \u010dasov.<\/p>\n

3) \u00bbOstani z nama, Gospod \u2026 Ali ni najino srce gorelo v naju, ko nama je po poti govoril in odpiral Pisma?\u00ab (Lk 24,29,32<\/a>)<\/em>
\nProti ve\u010deru, potem ko sta dolgo hodila v njegovi dru\u017ebi, sta u\u010denca iz Emavsa prosila Jezusa, naj ostane z njima. Med \u010dasom, ki so ga \u0161e pre\u017eiveli skupaj, so si delili stvari, rodilo se je prijateljstvo in njuni srci sta zagoreli v njiju.
\nBratje \u017eivimo v svetu, polnem odlo\u010ditev. Ob tem si moramo krepiti vero v prero\u0161ko mo\u010d in pomembnost svojega poklica. Mnogim dana\u0161njim mladim je fran\u010di\u0161kansko redovno \u017eivljenje sopomenka za toplo srce.
\n\u00bbKer bolj verjamemo vase in delimo bogastvo svoje karizme z mladimi, bo v njihovih srcih gotovo zrasla \u017eelja, da jih ne bi zapustili in ostali z njimi\u00ab (Plenarni svet Reda 2018).
\nMladi ob soo\u010danju z individualizmom in brezbri\u017enostjo od nas pri\u010dakujejo pri\u010devanje, ki bo \u00bb\u2018prerokba bratstva\u2018, dom, ki bi lahko postal njihova dru\u017eina\u00ab (Delovni dokument sinode mladih 72). Ob soo\u010denju s \u00bbkulturo, ki jo navdihujejo individualizem, potro\u0161ni\u0161tvo, materializem in u\u017eiva\u0161tvo, kjer kraljuje videz\u00ab (Delovni dokument sinode mladih 8), je lahko na\u0161e preprosto in stvarno bivanje pravo pri\u010devanje, kjer \u00bb\u010dlovek namre\u010d toliko velja, kolikor velja pred Bogom in ni\u010d ve\u010d\u00ab (FOpom 19). Mladim, ki imajo pred o\u010dmi toliko smrti, nasilja, vojn in marginalizacije, bo na\u0161 krotki, miroljubni in skromni, blagi in poni\u017eni odnos do sveta (FPVod 3,11) slu\u017eil kot kompas, ki jim bo kazal pravo pot miru. Mladi se ne bojijo velikih in korenitih izzivov. Njim lahko redovniki, ki \u017eivijo z navdu\u0161enjem in gore\u010dnostjo, prinese sodoben in aktualen odgovor. Ob soo\u010denju z vse bolj sekularizirano dru\u017ebo, ki s svojim \u017eivljenjem in odlo\u010danjem izklju\u010duje Boga, na\u0161i mladi hrepenijo po tem, da bi bili blizu ljudem, ki dejansko \u017eivijo po veri, bratom, katerih cilj je, da: \u00bbne hrepenimo torej po ni\u010demer drugem, naj no\u010demo ni\u010d drugega, naj nas ni\u010d drugega ne privla\u010di in veseli kakor edino le na\u0161 Stvarnik, Odre\u0161enik in Zveli\u010dar, edini pravi Bog\u00ab (FNPVod 23,9). V svetu, kjer so vrednote postale relativne, kjer je vse za\u010dasno in be\u017eno, je trajna \u017eivljenjska odlo\u010ditev zelo privla\u010dna in v srcih na\u0161ih mladih v\u017eiga ogenj.
\nDobro vemo, da je v nekaterih dr\u017eavah \u0161tevilo poklicev na\u0161ega Reda zelo upadlo zaradi mnogoterih raznolikih razlogov. Ob tem naj povemo, da motivacija za \u017eeljo po hoji v redovni\u0161kem in duhovni\u0161kem poklicu ne more biti spreobra\u010danje in njen cilj ne more biti ohranjanje institucij. Nasprotno, s tem, ko manj\u0161i bratje ostanemo \u010duje\u010di v svojem poklicu v spolnjevanju \u00bbsvetega evangelija na\u0161ega Gospoda Jezusa Kristusa\u00ab (FPVod LR1,1) in predvsem pridigamo z deli (FNPVod 17, 3), bodo mladi videli v nas Kristusovo navzo\u010dnost, ki so jo mnogi za\u010dutili v svetem Fran\u010di\u0161ku in posledi\u010dno bodo tudi poklici cveteli. \u010ce poka\u017eemo mladim tak\u0161no evangeljsko \u017eivljenje, ki ga od nas zahteva na\u0161 serafinski o\u010de, in \u010de jih bomo z zgledom spodbujali k enakemu ravnanju (zna\u010dilnosti in dinamizem morata biti primerna mladim), tedaj se bo v njihovih srcih vnel gore\u010d klic, ki bo lahko vodil v novo pomlad poklicev.
\nNazadnje naj omenim, da sta ta energija in gore\u010dnost v srcih mladih zelo privla\u010dna. Ne bodo le oni \u010dutili navzo\u010dnosti Vstalega Kristusa, tudi mi, \u010de si bomo upali in imeli pogum biti nekaj \u010dasa z njimi in z njimi deliti kruh njihovega \u017eivljenja, bomo izkusili, kako se lahko prenovimo in kako lahko znova odkrijemo za\u010detno navdu\u0161enje, ki je tako zna\u010dilno za mlade. Za nas manj\u0161e brate se Jezus uresni\u010duje v mladih, s tem, da ga bomo zdaj mi prosili, naj ostane z nami.<\/p>\n

4) Tudi ona dva sta pripovedovala, kaj se je zgodilo na poti in kako sta ga prepoznala po lomljenju kruha (Lk 24,35<\/a>)<\/em>
\nEvangelij nam pove, da je Jezus, potem ko so se u\u010dencema odprle o\u010di, ta izginil izpred njunih o\u010di. Nedvomno sta spoznala, da ga zdaj nimata ve\u010d pred seboj, ampak v sebi, ker sta ga prepoznala v sebi.
\nV zaklju\u010dku razmi\u0161ljanja o Emavsu potrjujemo, da bodo mladi in tisti, ki sprejmejo na\u0161 poklic, v tistem trenutku, ko do\u017eivijo osebno sre\u010danje z Jezusom, postali u\u010denci in pri\u010de Vstalega, in tako sprejeli vlogo v evangelizaciji v skladu s svojo poklicanostjo. S svojo navzo\u010dnostjo moramo mlade spodbujati in jim pomagati hoditi po poti, ki vodi v samostojnost, zrelost in izpolnitev.
\nKo verjamemo v mlade in ko sprejmemo sanje in ideale tistih, ki \u017eelijo sprejeti na\u0161 poklic, jim bomo postopoma spremenili v vr\u0161ilce lastnih poti. Zavrzimo vsakr\u0161ne modele formacije, ki vodijo v otro\u0161ko odvisnost in dovolimo mladim, da postajajo odrasli po veri v svojih odlo\u010ditvah in tudi v posledicah, ki jih te odlo\u010ditve potegnejo za seboj.
\nBratje bi morali biti zmo\u017eni dovoliti jim, da prihajajo in odhajajo, in premagovati sku\u0161njavo, da bi imeli vedno nadzor nad njimi, da smo nepogre\u0161ljivi. Moramo jim dovoliti, da sprejmejo svojo vlogo v Cerkvi in prevzamejo odgovornost za svoj poklic in rast.
\nTak\u0161en rezultat bi bil vi\u0161ek procesa, ki bi jim resni\u010dno omogo\u010dil osebno sre\u010danje z Jezusom, s fran\u010di\u0161kansko duhovnostjo kot njegovim temeljem. Ta proces bi jim pomagal zoreti v veri in prevzeti odgovornost za svojo zgodbo in svoj poklic. Tako kot je Kristus navzo\u010d po tistih, ki skupaj lomijo kruh in \u017eivijo njegov evangeljski klic, je lahko tudi v nas manj\u0161ih bratih danes navzo\u010d Fran\u010di\u0161ek in mladim lahko ka\u017eemo obraz Kristusa, ki potuje z vsem stvarstvom.
\n\u010ceprav je vse to res, hkrati v tem zgodovinskem trenutku Red, ki je del Cerkve, odlo\u010dno priznava, da so nekateri njegovi \u010dlani, enako kot nekateri drugi duhovniki ter redovniki, mo\u017eje in \u017eene, s svojimi dejanji dale\u010d od idealov, ki jih predstavlja to pismo. Povzro\u010dili so hudo \u0161kodo nekaterim mladim in izdali njihovo zaupanje. Za nas je to vir bole\u010dine in razlog za sram, zato moramo storiti vse, kar je v na\u0161i mo\u010di, da bi uresni\u010devali in krepili politike in dejanja, s katerimi bi zagotovili, da bi bili vsi mladi varni in spo\u0161tovani.<\/p>\n

Naj god na\u0161ega o\u010deta svetega Fran\u010di\u0161ka, ki je bil kot mladeni\u010d odprt za novost evangelija, ki jo je Gospod navdihnil v njem, prenovi na\u0161o izbiro za \u00bb\u010dustveno in u\u010dinkovito\u00ab delo z mladimi (Dokument iz Santo Dominga, 114), da bi skupaj z njimi razlo\u010devali znamenja prenove, ki jih je Sveti Duh zanetil v na\u0161i Cerkvi in v na\u0161em Redu.<\/p>\n

\u017delimo vam lepo praznovanje godu svetega Fran\u010di\u0161ka, mir in vse dobro!<\/p>\n

Br. Michael Anthony Perry, OFM
\nin generalni definitorij<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pismo generalnega ministra ob prazniku sv. Fran\u010di\u0161ka Dragi bratje, naj vam Gospod nakloni mir! Razveseljivo je, da god serafinskega o\u010deta, svetega Fran\u010di\u0161ka Asi\u0161kega praznujemo istega dne, kot se za\u010denja \u0161kofovska sinoda, ki jo je sklical pape\u017e Fran\u010di\u0161ek in katere tema je: Mladi, vera in razlo\u010devanje poklicanosti. Na sinodi bodo mladi v sredi\u0161\u010du tako pape\u017eevega srca… Preberi ve\u010d »Hoditi po poti z mladimi<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":3364,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"neve_meta_sidebar":"","neve_meta_container":"","neve_meta_enable_content_width":"","neve_meta_content_width":0,"neve_meta_title_alignment":"","neve_meta_author_avatar":"","neve_post_elements_order":"","neve_meta_disable_header":"","neve_meta_disable_footer":"","neve_meta_disable_title":"","footnotes":""},"categories":[11],"tags":[],"class_list":["post-3363","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-ofm"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3363","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=3363"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3363\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3365,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3363\/revisions\/3365"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/3364"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=3363"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=3363"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=3363"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}