Velikono\u010dno pismo generalnega ministra 2019<\/em><\/p>\n

U\u010denci so se razveselili, ko so videli Gospoda<\/strong>
\nJn 20,19-31<\/a><\/em><\/p>\n

Dragi bratje,
\nnaj vam Gospod nakloni svoj mir!<\/p>\n

Letos bi vam rad posredoval sporo\u010dilo ob praznovanju 800. obletnice sre\u010danja Fran\u010di\u0161ka Asi\u0161kega in egiptovskega sultana al-Malika-al-Kamila. Spomin na ta dogodek je za Cerkev in red izjemna prilo\u017enost, da razmislita in preu\u010dita odprti in spo\u0161tljivi dialog z islamom in seveda tudi z drugimi veroizpovedmi.<\/p>\n

Vabim vas, da skrivnost Gospodovega trpljenja, smrti in vstajenja do\u017eivite z mislijo na to, kar sem o tej obletnici zapisal 7. januarja v pismu celotnemu Redu. Ta nas spodbuja, da opustimo strah in dobesedno odpremo vrata svojega duha in dovolimo Bogu, da deluje v srcih mo\u017e in \u017eena dobre volje, ki se borijo za socialno pravi\u010dnost, moralno dobro, mir in svobodo v korist vseh (prim. Nostra Aetate<\/em> 3).<\/p>\n

Dovolite mi torej, da razmi\u0161ljam o evangeljskem odlomku, ki ga bomo poslu\u0161ali drugo velikono\u010dno nedeljo. Opisuje prikazovanje vstalega Jezusa ne le pe\u0161\u010dici, ampak vsem u\u010dencem, ki so se \u00bbpod no\u010d tistega dne, prvega v tednu,\u00ab kot pripoveduje Janezov evangelij (prim. Jn 20,19-31<\/a>), zbrali v dvorani zadnje ve\u010derje. Odlomek opisuje dve prikazovanji, ki sta se zgodili v osmih dneh. Mislim, da nam bosta ta dva dogodka pomagala bolje razumeti rast veri, ne le v Toma\u017eeve, ampak tudi vere vseh u\u010dencev, ki so imeli to \u010dast, da so lahko vstalega Jezusa gledali na lastne o\u010di.<\/p>\n

Prvo prikazovanje:<\/strong>
\nVrata hi\u0161e so bila iz strahu pred Judi zaklenjena.<\/em>
\nBesede, ki jih sre\u010damo na za\u010detku odlomka, \u00bbpod no\u010d tistega dne,\u00ab niso tam po naklju\u010dju, ampak so del pripovednega sloga evangelista, ki v zgodbo rad vklju\u010di nasprotja iz narave. Lahko si predstavljamo slabo osvetljen prostor, kjer je te\u017eko prepoznati obraz drugega, celo obraz najbli\u017ejega. To bi lahko predstavljalo negotovost, malodu\u0161je in posledi\u010dno strah, ki preveva zbrane. V strahu pred prihodnostjo, druga\u010dnostjo, nevarnostjo, spremembami, morda ob misli na izgubljeno, so njihova \u00bbvrata zaklenjena\u00ab. Ker so videli, kaj se je zgodilo z Jezusom na kri\u017eu, so njihovi ob\u010dutki popolnoma razumljivi. Morda potrebujejo \u010das, da to sprejmejo, ali pa spodbudo, da bi si za\u017eeleli svobode, da bi \u0161li ven na svetlobo, da bi spremenili ta prvi dan v tednu, ki se kon\u010duje, v trajno hvale\u017enost za novo upanje, ki ga \u0161e ne vidijo. Znamenje zaprtih vrat predstavlja zelo \u010dlove\u0161ko \u017eeljo po ohranjanju tiste malo varnosti, ki jo ima, in tudi po ohranjanju samega sebe.<\/p>\n

Jezus je pri\u0161el in stopil mednje.<\/em>
\nNe \u017eelim zaiti v teolo\u0161ke ali eksegetske razprave o tem, kako je bil Jezus videti, ko je \u0161el skozi zid s svojim edinstvenim telesom, ampak bom razmi\u0161ljal o tem, da je lahko s svojo mo\u010djo \u00bbvstopil\u00ab v tisti prostor, \u010deprav so bila vrata zaprta. V tem in tudi v mnogih drugih dogodkih lahko vidimo pripovedno strategijo, in sicer zasuk zgodbi, oziroma spremembo okoli\u0161\u010din, ki je po navadi delo Bo\u017ejih rok. V na\u0161em besedilu Jezus spregovori besede: \u00bbMir vam bodi!\u00ab jim poka\u017ee roke in stran, nato pa evangelij pove, da sta se \u017ealost in strah, ki sta vladala med u\u010denci, spremenila v veselje, ko so videli Gospoda (v. 20). To \u010dudovito besedilo prikazuje nekak\u0161en na\u010drt za \u010dloveka, ki se odpravi na versko pustolov\u0161\u010dino. Jezus bi lahko za svoje prikazovanje izbral kak\u0161no drugo prilo\u017enost in druge okoli\u0161\u010dine, vendar je izbral trenutek, ko je bilo u\u010dence strah, enega od njih, Toma\u017ea, pa ni bilo poleg. Prav on bo eden osrednjih likov naslednjega odlomka, zato bi se rad ob drugem Jezusovem prikazovanju za trenutek pomudil pri njem.<\/p>\n

Drugo prikazovanje:<\/strong>
\nMinilo je osem dni! Zakaj je moralo miniti toliko \u010dasa? Zakaj Jezus ni v najkraj\u0161em mo\u017enem \u010dasu razpr\u0161il vseh Toma\u017eevih dvomov in odpravil njegovo negotovost, ki se je vzbudila v njem ob besedah: \u00bbGospoda smo videli\u00ab<\/em>? Ime Toma\u017e pomeni brat dvoj\u010dek. Didymus<\/em> je gr\u0161ka beseda, s katero je evangelist prevedel aramejsko besedo ta’oma’. V ozadju te prevajalske besedne igre je teolo\u0161ki cilj, kot se pogosto izka\u017ee v tem \u010detrtem evangeliju. Didymus<\/em> pomeni dvoj\u010dek in dvoj\u010dek je dvojnik, ki je podoben drugemu. V besedilu Toma\u017e igra vlogo, za katero sta zna\u010dilni dve stvari: poln je dvomov, ki se kasneje razpr\u0161ijo, ko sre\u010da Gospoda. Hkrati je tudi na\u0161 dvojnik, ker nas neposredno predstavlja v zgodbi. On je tisti, ki se lahko sre\u010da z vstalim Gospodom v na\u0161em imenu, iz o\u010di v o\u010di, po pripetljaju, s katerim izrazi nevero, nato pa izpove najve\u010djo vero, kar jih je zabele\u017eenih v Janezovem evangeliju: \u00bbMoj Gospod in moj Bog\u00ab<\/em>. Toma\u017e je videl Jezusove rane in se jih dotaknil. Besedilo govori o ranah od \u017eebljev, telo Vstalega Kristusa je namre\u010d zaznamovala bole\u010da zgodba, ki se je kon\u010dala s smrtjo. Toma\u017e je torej na\u0161 dvoj\u010dek, dotika se ran na Jezusovem telesu in ne priznava le tega, da je Jezus popolnoma zdrav, ampak da je sam Bog.
\nZgodba o bole\u010dini in smrti se ponavlja, kadar ljudje ne morejo priznati druga\u010dnosti in bogastva raznolikosti. Zgodovino je zaznamovala prevladujo\u010da miselnost, ki je Bo\u017eje ime izrabljala, da se je okrepila in se imela za vir absolutne resnice o Bogu, celo napadala je in ubijala, da bi ubranila svoj doktrinalni polo\u017eaj. To je bil dramati\u010dni scenarij srednjega veka, ki je videl spopade z islamsko vero, na \u017ealost pa smo lahko temu pri\u010da \u0161e danes v nekaterih dr\u017eavah, kjer ne spo\u0161tujejo manj\u0161in.<\/p>\n

Poslu\u0161ajmo svetega o\u010deta Fran\u010di\u0161ka.<\/strong>
\nMnogi najbr\u017e mislijo, da se tak\u0161no razmi\u0161ljanje oziroma pomenljivi pristopi, za katere sta se odlo\u010dila Cerkev in pape\u017e Fran\u010di\u0161ek, ne ujemajo s trdo resni\u010dnostjo, kakr\u0161na je \u0161e danes v dr\u017eavah, kjer sobivajo kristjani in muslimani. Nekateri menijo, da sta govor o dialogu in izkazovanje odprtosti za morebitno sre\u010danje znak slabosti in zanikanje na\u0161e identitete. Pape\u017ea Fran\u010di\u0161ka v nekaterih delih Cerkve ostro kritizirajo zaradi njegove odprtosti do drugih veroizpovedi, \u010de\u0161 da to slabi podobo in ugled Cerkve in kristjanov na splo\u0161no.<\/p>\n

V zvezi s tak\u0161nimi mnenji bi \u017eelel samo potrditi, da je preprosta gesta povezovanja in odprtosti mo\u010dnej\u0161a, zgovornej\u0161a, u\u010dinkovitej\u0161a in bolj prero\u0161ka od \u017eelje po lastni promociji, ki pogosto temelji na egocentri\u010dnosti.<\/p>\n

Ko je sveti o\u010de pred kratkim govoril o svojem potovanju v Maroko, je potrdil, da se nam ni treba bati razlik med razli\u010dnimi verami, bati pa bi se morali pomanjkanja \u010duta za bratstvo med razli\u010dnimi verami (splo\u0161na avdienca, 3. april, Trg Svetega Petra). Kot veste, se je sveti o\u010de \u017eelel dejavno vklju\u010diti v praznovanje 800. obletnice sre\u010danja Fran\u010di\u0161ka in sultana al-Malika al-Kamila, in to potovanje, tako kot potovanje v Zdru\u017eene arabske emirate, to jasno izpri\u010duje. Prepri\u010dljiv poziv k dialogu in izgradnji odprte, pluralne in razumevajo\u010de dru\u017ebe ter na\u0161 odgovor na hudo migracijsko krizo sta bila v sredi\u0161\u010du njegovega sporo\u010dila. Pape\u017e je odlo\u010dno pozval k skupni hoji po poti, na kateri bomo premagali napetosti in nesporazume, tako da se bomo odprli duhu plodovitega in spo\u0161tljivega sodelovanja. (prim. govor svetega o\u010deta: sre\u010danje z Maro\u010dani, oblastmi, civilno dru\u017ebo in diplomatskim zborom, 30. marec 2019)<\/p>\n

Zato bi vas, dragi bratje, rad povabil, da letos veliko no\u010d do\u017eivite v lu\u010di tega pomembnega dogodka. Res je, da lahko kaj takega, kar je predlagal pape\u017e, s seboj prinese dolo\u010deno tveganje ter vzbudi strah in negotovost, kar so do\u017eivljali tudi apostoli v dvorani zadnje ve\u010derje za zaprtimi vrati. Pape\u017e pa nas v okro\u017enici opogumlja z besedami: \u00bbraje imam ‘obtol\u010deno Cerkev, ki je ranjena in zamazana, ker je \u0161la ven na ceste, kakor pa bolno Cerkev, ki se zaradi svoje zaprtosti in lagodnosti oklepa lastnih varnosti’\u00ab (EG 49). K temu \u017eelim povabiti vse svoje redovne brate, ljubljene sestre klarise in fran\u010di\u0161kanke brezmade\u017enega spo\u010detja ter vse mo\u017ee in \u017eene dobre volje, ki jih nagovarja duhovnost asi\u0161kega svetnika. Pojdimo naprej, sre\u010dajmo se z druga\u010dnim, odprimo vrata, da bo zavel sve\u017e zrak, dih Duha (prim. Jn 20,22<\/a>), ki nam \u017eeli odpreti o\u010di za resni\u010dnost, ki je nova in neverjetno zanimiva. Tega ne imejte za znak slabosti ali zavra\u010danja na\u0161ih prepri\u010danj, ampak vedite, da tako pluralen svet, kakr\u0161en je na\u0161, nujno potrebuje zgovornih in prero\u0161kih znamenj, ki bodo ljudi vabila k zdravemu in omikanemu sobivanju.<\/p>\n

Asi\u0161ki ubo\u017eec je bil znamenje svojega \u010dasa in je to \u0161e danes, osem stoletij kasneje. Mislim, da se ne moremo zadovoljiti le s praznovanjem spomina na tak\u0161en dogodek, \u010de se na\u0161e srce ne odpre za izku\u0161njo bli\u017enjega. Leto\u0161njo pasho bomo torej do\u017eiveli, kot predlaga Janezov evangelij. Ta ne zanemarja strahu in \u017eelje po tem, da bi iz strahu zaklenili vrata, in nam pove, kako lahko Kristusovo vstajenje na\u0161o \u017ealost spremeni v veselje (prim. Jn 16,16<\/a>) in na\u0161 strah v pogum, da bomo lahko z besedo in \u017eivljenjem izpri\u010devali, da je Jezus vstal in da je na\u0161 Gospod in na\u0161 Bog (prim. Jn 20,28<\/a>).<\/p>\n

\u017delim vam blagoslovljeno in veselo veliko no\u010d!<\/p>\n

Rim, 14. aprila 2019
\nNa cvetno nedeljo<\/p>\n

Br. Michael Anthony Perry, OFM
\nGeneralni minister in slu\u017eabnik<\/p>\n

Prot. 108866<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Umetni\u0161ko delo: Raphael, Kristusovo vstajenje, 1499-1502. Olje na lesu, 56,5 \u00d7 47 cm. Zbirka: Museu de Arte de S\u00e3o Paulo Assis Chateaubriand. Darilo: Walther Moreira Salles in Elisa Moreira Salles, Le\u00e3o Gondim de Oliveira, H\u00e9lio Muniz de Souza, Gast\u00e3o Bueno Vidigal Filho, Francisco Matarazzo Sobrinho, Jo\u00e3o di Pietro, Bras\u00edlio Machado Neto in Di\u00e1rios e Emissoras Associados, 1958. MASP.00017. Fotografija: Jo\u00e3o Musa<\/p><\/blockquote>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Velikono\u010dno pismo generalnega ministra 2019 U\u010denci so se razveselili, ko so videli Gospoda Jn 20,19-31 Dragi bratje, naj vam Gospod nakloni svoj mir! Letos bi vam rad posredoval sporo\u010dilo ob praznovanju 800. obletnice sre\u010danja Fran\u010di\u0161ka Asi\u0161kega in egiptovskega sultana al-Malika-al-Kamila. Spomin na ta dogodek je za Cerkev in red izjemna prilo\u017enost, da razmislita in preu\u010dita odprti… Preberi ve\u010d »U\u010denci so se razveselili, ko so videli Gospoda<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":3421,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"neve_meta_sidebar":"","neve_meta_container":"","neve_meta_enable_content_width":"","neve_meta_content_width":0,"neve_meta_title_alignment":"","neve_meta_author_avatar":"","neve_post_elements_order":"","neve_meta_disable_header":"","neve_meta_disable_footer":"","neve_meta_disable_title":"","footnotes":""},"categories":[11],"tags":[],"class_list":["post-3417","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-ofm"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3417","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=3417"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3417\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3424,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3417\/revisions\/3424"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/3421"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=3417"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=3417"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=3417"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}