Pismo provincialnega ministra za Veliko no\u010d 2012<\/em><\/p>\n

\u201eMOJA NALOGA NI, DA VAS PREPRI\u010cAM, AMPAK DA VAM POVEM\u201c
\n(Bernardka Soubirous)<\/p><\/blockquote>\n

Dragi bratje,
\nGospod, ki je za nas umrl
\nin je za nas vstal od mrtvih,
\nnaj vam podari velikono\u010dni mir.<\/p>\n

Pismo za veliko no\u010d vam pi\u0161em v Lurdu. Skozi okno sobe, ki je v tem tednu skup\u0161\u010dine konferenc redovnikov in redovnic Evrope moja \u201ecelica\u201c, vidim svetlobo sve\u010d, ki gorijo pred Marijinim kipom pred votlino Massabielle, kjer se je pred dobrimi sto petdesetimi leti za\u010del val nove evangelizacije, ki \u0161e vedno \u0161iri mo\u010d svoje privla\u010dnosti po vsem svetu in vabi ljudi, naj pridejo k njemu, ki je Pot, Resnica in \u017divljenje.<\/p>\n

Besede sem za naslov izbral zaradi tega, ker dokazujejo, kak\u0161no osupljivo zrelost je v sre\u010danjih z Marijo v tistih nekaj mesecih prikazovanj dosegla Bernardka, ki je bila takrat stara \u0161tirinajst let. Bila je nepismena in ni znala franco\u0161\u010dine. Tudi pri prvem obhajilu \u0161e ni bila. Izrekla jih je policijskemu komisarju Jacometu, ki jo je zasli\u0161eval zaradi prikazanj in je naredil vse, da bi jo kakorkoli \u017ee ujel na besedi in izni\u010dil verodostojnost njenega pri\u010devanja. \u201eMoja naloga ni, da vas prepri\u010dam, moja naloga je, da vam povem.\u201c Bernardka, ki je pravkar pustila za sabo otro\u0161tvo, v katerem je bila bolj ali manj ves \u010das pastirica in malo tudi varu\u0161ka manj\u0161ih otrok, se ni bala prakti\u010dno ni\u010desar. Ne oblasti, ki so nasprotovale dogajanjem v Lurdu, ne policije, ki je naredila vse, da bi se ves \u201ecirkus\u201c okoli votline nehal. Samo ne\u010desa jo je bilo strah: da ne bi pozabila katere izmed besed, ki jih je povedala \u201eGospa\u201c.<\/p>\n

Ko se je veliko pred Bernardkinim \u010dasom za\u010dela uresni\u010devati Jezusova napoved, da bodo njegove u\u010dence vla\u010dili pred sodi\u0161\u010da, jih zasramovali, jih izro\u010dali v smrt, se tudi apostoli niso bali. Nasprotno. Apostolska dela pripovedujejo, da so veseli odhajali izpred velikega zbora, ker so morali trpeti zaradi Jezusovega imena. In v njih je \u0161e trdneje gorelo spoznanje, da je treba Boga bolj poslu\u0161ati kot ljudi.<\/p>\n

Kje so vsi ti preprosti ljudje, ki so bili bli\u017ee dnu kot vrhovom dru\u017ebe svojega \u010dasa, na\u0161li notranjo trdnost, to osupljivo svobodo duha in srca, ki jim je omogo\u010dala, da so mirno nadaljevali svoje poslanstvo, \u010deprav se je zdelo, da se je vse okoli njih zarotilo proti njim? Ta mo\u010d je bil Jezus Kristus. Bernardka se je malo pred tem vrnila iz bli\u017enje vasi, kjer je pre\u017eivela velik del svojega otro\u0161tva. Domov jo je pripeljala velika \u017eelja, da bi se pripravila na prvo sveto obhajilo. Lur\u0161ki dogodki od februarja do junija 1858 ka\u017eejo, da je njeno pripravo na prejem prvega svetega obhajila prevzela Marija. Ko so jo pozneje vpra\u0161evali, kateri dogodek ji je prinesel ve\u010dje veselje, prvo obhajilo ali videnje Marije, je ponovno, dozorela v molitvi in pokori, odgovorila s presenetljivo modrostjo: \u201eOboje me je napolnilo z velikim veseljem. Gre za stvari, ki se jih ne da primerjati, ker so neprimerljive.\u201c Tudi apostoli so se nasi\u010devali s kruhom \u017eivljenja, s katerim jih je prvi\u010d obhajal Jezus Kristus sam, pozneje pa so ostajali zvesti naro\u010dilu, naj to delajo v njegov spomin, in so tudi sami lakoto srca vedno znova te\u0161ili pri Gospodovi mizi.<\/p>\n

Tako apostoli kot Bernardka so za\u017eiveli globok odnos z osebo. Apostoli so vse zapustili, kakor se je pozneje izrazil Peter, da so lahko \u0161li za Jezusom. Tudi Bernardko je neka skrivnostna sila pritegovala, da je morala ponovno in ponovno k votlini, in to kljub vsem preprekam, ki so jih ji postavljali. Prav odnos jih je do te mere spremenil, morda bi lahko rekli \u010dlove\u0161ko in kr\u0161\u010dansko izzoril, da so bili pozorni na vsako besedo, ki so jo sli\u0161ali. Beseda zanje ni bila samo sporo\u010dilo, neka posredovana vest, novica, ki vzame sapo, a jo \u017ee v naslednjem trenutku spustimo v pozabo, na njeno mesto pa stopi pri\u010dakovanje druge sapojemajo\u010de besede, nobena izmed njih pa ne po\u017eene korenin, da bi jo mogli udoma\u010diti, da bi se z njo zgodilo to, kar se je zgodilo z vrtnico Exuperyjevega Malega princa, ki je postala \u201enjegova\u201c vrtnica. Ne. Za Bernardko in apostole je ta beseda zanje postala meso, postala je naloga, spremenila se je v poslanstvo najprej za nje same, kajti besedo so morali najprej sami uresni\u010diti, tako da je postala \u017eivljenje, \u0161ele potem pa je postala tudi poslanstvo k ljudem, ki jim je bilo treba povedati, kar so sli\u0161ali od Jezusa, kar so sli\u0161ali od Marije, ker je iz Bo\u017ejega sveta stopalo v njihove \u010dlove\u0161ke razmere.<\/p>\n

Kako se je v Lurdu za\u010dela pot nove evangelizacije, katere klic \u0161e vedno vsako leto pripelje v Lurd \u0161est milijonov ljudi? Kakor tolikokrat v odre\u0161enjski zgodovini \u2013 prakti\u010dno iz \u010dlove\u0161kega \u201eni\u010d\u201c, ki da dovolj prostora bo\u017ejemu \u201evse\u201c. Ko so se za\u010dela prikazanja, je dru\u017eina Soubirous do\u017eivljala svoje eksisten\u010dno dno. Njen o\u010de Fran\u00e7ois je imel v najemu mlin. Ker pa strankam ni znal prav zara\u010dunati, poleg tega pa mu je ob klesanju mlinskega kamna kamniti drobec priletel v oko, da je na eno oko oslepel, je dru\u017eina mlinarjev bankrotirala. Naselili so se v nekdanji \u201eje\u010di\u201c, ki so jim jo za drobi\u017e dali v najem. \u0160est ljudi je \u017eivelo na \u0161estnajstih kvadratnih metrih prostora.<\/p>\n

Mirno lahko ugotovimo, da so bili ljudje, katerih beseda se zaradi njihovega polo\u017eaja \u010dlove\u0161ko gledano ni mogla sli\u0161ati izven njihove \u201eje\u010de\u201c. Ker je ta prostor imel samo eno okno, je bil tudi njihov \u201erazgled\u201c majhen. Ker je v nekom iz te dru\u017eine, v Bernardki, gorelo pristno hrepenenje po zdru\u017eenosti z Bogom, je Bog tudi v tem primeru, kot tolikokrat poprej, za\u010del nov \u201eizhod\u201c posameznika in \u010dlove\u0161tva iz hi\u0161e su\u017eenjstva v obljubljeno de\u017eelo.<\/p>\n

Bernardka je ta izhod prvi\u010d do\u017eivela takrat, ko je za\u010dutila, da jo Marija spo\u0161tuje kot \u010dloveka. Sama je dejala: \u201eGledala me je, kakor oseba gleda drugo osebo.\u201c Bo\u017eja bli\u017eina, ki jo je do\u017eivljala po Mariji, ji je podarila dostojanstvo, ki ga do tistega trenutka ni bila dele\u017ena nikjer in od nikogar. Pa najbr\u017e podarila ni pravi izraz. Kajti \u010dlovek je obdarjen z dostojanstvom od prvega trenutka svojega bivanja. Pravzaprav \u017ee prej, \u017ee v bo\u017eji zamisli smo obdarjeni z vsem dostojanstvom bogupodobnosti, ki jo Stvarnik polo\u017ei v vsakega \u010dloveka, ki se spo\u010dne na ta svet. Tako da je Bernardki trenutek sre\u010danja z Marijo, ki jo je gledala, kot oseba gleda drugo osebo, samo razkrila tisto dostojanstvo, ki je bilo v njej, pa ji ga zaradi razmer nih\u010de ni priznal. Do tistega trenutka ji nih\u010de ni dal \u010dutiti in \u0161e manj vedeti, da je \u010dlovek, ki ima vse \u010dlove\u0161ko dostojanstvo in je vreden spo\u0161tovanja.<\/p>\n

Morda bi lahko rekli, da je tudi v tem primeru Bog znova naredil \u010dude\u017e po\u010dlove\u010denja. Ko se je Bernardka za\u010dela zavedati spo\u0161tljivega Bo\u017ejega odnosa do nje, je za\u010dela tudi sama druga\u010de sre\u010devati ljudi \u2013 spo\u0161tljivo in samozavestno. Iz dveh razlogov. Po sre\u010danju z Marijo je sama spo\u0161tovala sebe in zavedala se je, da besede, ki jih sporo\u010da ljudem, niso njene, ampak so ji bile zaupane, da jih prenese kot sporo\u010dilo. Zato je znala s tako mirnostjo spregovoriti pred policijskim komisarjem Jacometom in po drugi strani s tako zaskrbljenostjo, da ne bi \u010desa izpustila, pred krajevnim \u017eupnikom Peyramalom.<\/p>\n

Dragi bratje. V zadnjih letih se v Cerkvi, v zadnjem \u010dasu pa tudi v Cerkvi na Slovenskem, vedno ve\u010d govori o novi evangelizaciji. Pri tem sli\u0161imo o nekaterih temeljnih na\u010delih, na katerih naj bi nova evangelizacija slonela, da bi mogla za\u010deti svojo pot med mo\u017ee in \u017eene na\u0161ega \u010dasa, za katere je Jezus Kristus postal tujec, ki so ga pozabili nekje med otro\u0161kimi spomini, ali pa je tujec, ki ga \u0161e nikoli v \u017eivljenju niso sre\u010dali. Pri tem se mi zdi pomembno, da ne pozabimo, da so tak\u0161ni trenutki potrebe po novi evangelizaciji bili \u017ee v preteklosti. Pravzaprav je vsako obdobje kr\u0161\u010danske zgodovine poznalo ne\u0161tete stranpoti, ki so se za\u010dele kristjanom, pa tudi duhovnikom in redovnikom zdeti \u201enormalne\u201c, pa vendar so bile slepa ulica v odre\u0161enjski zgodovini. In v vsa ta obdobja so bili poslani mo\u017eje in \u017eene, ki v svojem odnosu do Boga in evangelija niso sledili duhu \u010dasa, ampak so postali zvesti poslu\u0161alci. Mnogokrat so brez izrecne obljube pokor\u0161\u010dine s tako predanostjo za\u017eiveli pokor\u0161\u010dino Bogu, da so mogli v mi\u0161ljenju dru\u017ebe in utrujenega kr\u0161\u010danstva naredili razpoko, skozi katero je mogel z vso silovitostjo vdreti Bog in ponovno uresni\u010diti \u010dude\u017e izhoda.
\nPrva evangelizacija se je za\u010dela z \u017eivo vero apostolov in u\u010dencev, da je brez Gospoda njihovo \u017eivljenje prazno. Edino resni\u010dno poslanstvo je: prina\u0161ati evangelij na vse konce zemlje, potem ko so ga sami v resnici za\u017eiveli. Ko so v svojem \u017eivljenju enkrat zares in dokon\u010dno sre\u010dali Boga, ni bilo ne stvari ne \u010dloveka, ki bi bil dovolj velik in dovolj pomemben, da bi mogel stopiti na njegovo mesto. Ko so do\u017eiveli svobodo odre\u0161enosti, ni bilo ni\u010desar ve\u010d, kar bi jih vklenilo v su\u017enost. Lepo pravi tretjerednik Joseph J\u00e4gerst\u00e4tter v poslovilnem pismu, ki ga na predve\u010der obglavljenja, ker ni hotel iti na fronto za Hitlerjev re\u017eim, z lastno krvjo pi\u0161e \u017eeni in materi: \u201eRaje vklenjenih rok in svobodnega duha, kot pa prostih rok in vklenjenega duha.\u201c Zakaj? Ker je s svojim kr\u0161\u010danstvom, s svojo vero v Boga in \u017eivljenjem po tej veri mislil zares. Tudi vse nove evangelizacije v zgodovini so se za\u010dele v svobodi ljudi, ki so s Pavlom do\u017eiveli: \u201e\u017divim pa ne ve\u010d jaz, ampak v meni \u017eivi Kristus.\u201c In Kristus v njih, v Pavlu, v Fran\u010di\u0161ku, v materi Tereziji, pa v Bernardki Soubirous in v tolikih drugih, je za\u010del novo pot oznanjevanja, ki je sporo\u010dilo evangelija, to je Boga samega prinesla ne samo na prag, ampak v srca ljudi. Druga\u010de re\u010deno, na za\u010detku nove evangelizacije je vedno osebno spreobrnjenje nekoga, ki so mu ljudje zaradi skladnosti med oznanilom in \u017eivljenjem v resnici verjeli.<\/p>\n

Z na\u0161o novo evangelizacijo ne bo ni\u010d druga\u010de. Metode so pomembne, na\u010dini so dragoceni, analize so potrebne. Mo\u010d verovnosti pa ne prihaja ne iz metod ne iz na\u010dinov in ne iz analiz. Mo\u010d verovnosti prihaja iz odnosa z Bogom, ki s polnim plamenom zagori v osebnem spreobrnjenju vsakega izmed nas. Fran\u010di\u0161ek pred in po spreobrnjenju je imel \u010disto enake darove in sposobnosti. A \u0161ele po spreobrnjenju ni bil ve\u010d samo zabaven in velikodu\u0161en, ampak je postal evangeljski. Prej so ga sprejemali zaradi premo\u017eenja in dru\u017eabnosti, sedaj ga sprejemajo zaradi Boga, ki ga nosi v sebi. Spreobrnjenje bo tudi nas naredilo dovolj preproste, da bomo lahko postali nosilci Bo\u017ejega sporo\u010dila, nosilci Boga samega. In ko bo Bog kakor za Fran\u010di\u0161ka tudi za nas postal na\u0161e vse, se bodo metode in poti nove evangelizacije same odpirale pred nami. Pravzaprav so \u017ee tam, samo vidimo jih \u0161e ne, ker \u0161e nismo zagledali vstalega Jezusa Kristusa v svojem \u017eivljenju. Morda potrebujemo \u010dude\u017e sleporojenega: naj nam Gospod vr\u017ee blata na o\u010di, da bomo spregledali \u2013 skozi smrt in temo in kamen in obup \u2013 veli\u010dastvo velike no\u010di, neuni\u010dljivo bli\u017eino Vstalega in \u017divega.<\/p>\n

Blagoslovljeno veliko no\u010d, dragi bratje!<\/p>\n

p. Stane Zore
\nprovincialni minister<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pismo provincialnega ministra za Veliko no\u010d 2012 \u201eMOJA NALOGA NI, DA VAS PREPRI\u010cAM, AMPAK DA VAM POVEM\u201c (Bernardka Soubirous) Dragi bratje, Gospod, ki je za nas umrl in je za nas vstal od mrtvih, naj vam podari velikono\u010dni mir. Pismo za veliko no\u010d vam pi\u0161em v Lurdu. Skozi okno sobe, ki je v tem tednu… Preberi ve\u010d »\u201eMOJA NALOGA NI, DA VAS PREPRI\u010cAM, AMPAK DA VAM POVEM\u201c<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"neve_meta_sidebar":"","neve_meta_container":"","neve_meta_enable_content_width":"","neve_meta_content_width":0,"neve_meta_title_alignment":"","neve_meta_author_avatar":"","neve_post_elements_order":"","neve_meta_disable_header":"","neve_meta_disable_footer":"","neve_meta_disable_title":"","footnotes":""},"categories":[11],"tags":[],"class_list":["post-3493","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-ofm"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3493","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=3493"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3493\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3494,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3493\/revisions\/3494"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=3493"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=3493"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=3493"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}