Pismo generalnega ministra za bo\u017ei\u010d 2019<\/em><\/p>\n

Dragi bratje, dragi prijatelji reda,<\/p>\n

Naj vam Gospod nakloni mir!<\/p>\n

Danes se vsemu ustvarjenemu vesolju pridru\u017eujemo v slavljenju in zahvaljevanju za \u010dudovito Bo\u017ejo ljubezen in usmiljenje, ki se je razlilo na nas po Jezusu Kristusu! Sporo\u010dilo preroka Izaija, ki ga sli\u0161imo v jutranjem bogoslu\u017eju na bo\u017ei\u010dni dan, sprejemamo za svojega:
\nPoslu\u0161aj, tvoji stra\u017earji povzdigujejo glas, vsi skupaj vriskajo, saj gledajo iz o\u010di v o\u010di Gospodovo vrnitev na Sion.<\/p>\n

V teh besedah preroka Izaija je vrnitev starozaveznega ljudstva iz babilonskega izgnanstva v sveto mesto Jeruzalem prikazana kot skoraj\u0161nja resni\u010dnost, kot nekaj, kar se bo zgodilo. Ljudje so nanjo neizmerno te\u017eko \u010dakali. Iz\u010drpalo jih je dejstvo, da so morali \u017eiveti stran od svojih domov, izven svoje domovine, niso imeli ni\u010desar svojega. Ko so se kon\u010dno lahko vrnili v domovino, kar je opisano v Izaiju, so se znova zna\u0161li v te\u017eavah in trpljenju zaradi globoke, eksistencialne in duhovne iz\u010drpanosti. Kmalu so spoznali, da ne morejo preprosto \u017eiveti od ‘ostankov’ vere svojih prednikov, vere, ki jo je bila pre\u017eemalo popolno zaupanje v Boga, ki je poklical Abrahama in Saro, Mojzesa in Mirjam, naj stopijo iz varnega obmo\u010dja in sprejmejo novo \u017eivljenje in novo de\u017eelo, ki jim jo je obljubljal. Prav te ljudi so s svojimi zlorabami postopoma iz\u010drpavali voditelji znotraj skupnosti \u2013 tako verski kot politi\u010dni \u2013, ki so se bolj ukvarjali s pridobivanjem mo\u010di in bogastva zase in dru\u017eino in prijatelje, kot pa da bi \u017eiveli v po\u0161tenosti in duhovni resni\u010dnosti. Iz\u010drpavali so jih zunanji pritiski, da se podredijo verskim, kulturnim, filozofskim in eti\u010dnim obi\u010dajem svojega \u010dasa. Iz\u010drpavalo jih je \u017eivljenje v strahu, da bi izgubili svojo versko in kulturno identiteto in upanje v Boga, ki je njihove prednike izpeljal iz su\u017eenjstva v Egiptu v obljubljeno de\u017eelo ter jim zdaj ponudil prilo\u017enost, da se vrnejo domov.<\/p>\n

Besede preroka Izaije je treba razumeti prav v tem kontekstu odtujenosti in oslabljenih vezeh vere in bratstva. Kljub vsem neuspehom je ljudstvu nekako uspelo ohraniti globoko hrepenenje po ne\u010dem \u2013 oziroma nekom \u2013, ki bi jim prinesel sporo\u010dilo upanja, po Gospodovi vrnitvi v njihovo sredo, kajti \u0161ele, ko se bi Gospod vrnil na Sion, ko bi bil Gospod znova v sredi\u0161\u010du vseh \u010dlove\u0161kih in duhovnih skrbi, bi lahko ljudje spet na\u0161li pot k svoji resni\u010dni identiteti, svojemu resni\u010dnemu domu.<\/p>\n

Kar je bilo neko\u010d resni\u010dno za starozavezno bo\u017eje ljudstvo, je resni\u010dno \u0161e danes: Bog je tisti, ki za\u010denja ta proces prenove, ki nas vodi na poti svetosti \u017eivljenja, v vsakdanjem \u017eivljenju iz vere in tudi v udejanjanju pravi\u010dnosti in Bo\u017ejega miru. Mar ni ta prenova osrednji del bo\u017ei\u010dne zgodbe? Ali ni Jezus z u\u010dlove\u010denjem, s svojim prihodom med nas, ko je postal \u00bbeden izmed nas\u00ab, s svojo udele\u017eenostjo pri novem pogledu na to, kako bomo lahko spet hodili v bo\u017eji ljubezni, usmiljenju, pravi\u010dnosti, resnici in miru, osrednji del na\u0161e identitete kr\u0161\u010danskih u\u010dencev in manj\u0161ih bratov? Dragi bratje, odgovor na vpra\u0161anji bomo lahko odkrili \u0161ele, ko bomo zvesto \u017eiveli poklicanost, v katero smo bili poklicani in za katero smo bili izbrani in poslani.<\/p>\n

\u010ce se za trenutek vrnemo k Drugemu delu Izaijeve knjige, je dobro vidno, da bo z bojnega polja poslan glasnik s sporo\u010dilom, da je Bog zmagal in da je trpljenja njegovega ljudstva konec. Zdaj se lahko duhovno, moralno in psiholo\u0161ko pripravijo na vrnitev ‘domov’. V tej zgodbi pa pride do preobrata. Glasnik ni nih\u010de drug kot Bog, ki zmagoslavno prihaja. Gospod se vra\u010da! In na bojnem polju je pri\u010da spopadu med Bogom in vso \u010dlove\u0161ko zgodovino. Bog ne prihaja le zato, da bi odre\u0161il in odkupil Jeruzalem; Bog prihaja, da bi odre\u0161il in odkupil vse narode in vso zgodovino: preteklost, sedanjost in prihodnost. Prerokovo sporo\u010dilo odpira Bo\u017ejo ponudbo odre\u0161itve za vsa ljudstva, vsem nam danes, ki je bila potrjena z Jagnjetovo krvjo. Odre\u0161itev ni ve\u010d omejena le na tiste, ki naj bi bili del prvotne ‘zaveze’. To so nezasli\u0161ane besede, krivoverstvo, saj dopu\u0161\u010dajo, da Bog morda deluje tudi zunaj doktrinarno odobrenega in obredno o\u010di\u0161\u010denega obsega ‘izbrancev’. Bog morda deluje celo v kulturah, ki \u0161e niso o\u010di\u0161\u010dene, ki so \u0161e vedno ‘na poti k svetosti’, ki so del po\u010dasnega procesa inkulturacije in o\u010di\u0161\u010devanja. Bog morda celo dela z ljudmi, ki so ga izkusili in katerih razumevanje \u010da\u0161\u010denja in \u010da\u0161\u010denja samega ne razumejo ljudje, ki ne pripadajo njihovim kulturam in izro\u010dilu, vendar so to resni\u010dna dejanja \u010da\u0161\u010denja, ki vodijo k \u010da\u0161\u010denju edinega vesoljnega Stvarnika. Zmaga, ki jo tako oznanja Izaija na boji\u0161\u010du zgodovine, ni zmaga tega ali onega kralja, te ali one dr\u017eave, te ali one verske ali politi\u010dne ideologije, te ali one kulture ali rase ali ljudi. Zmaga, ki jo oznanja Izaija, pripada le Bogu. Bog usmerja vse narode k sebi tako na razli\u010dne na\u010dine, saj le en izraz ne more vsebovati tega, kdo je Bog in kak\u0161ni so njegovi na\u010drti za ta svet.<\/p>\n

Kako ljubke so na gorah noge glasnika, ki oznanja mir, prina\u0161a veselo novico, oznanja re\u0161itev in pravi Sionu: \u00bbTvoj Bog kraljuje!\u00ab<\/p>\n

Dragi bratje in prijatelji, tako smo pri\u0161li v samo osr\u010dje bo\u017ei\u010dne zgodbe, ki jo danes praznujemo. Edinstveni dogodek u\u010dlove\u010denja, dejstva, da je Bog prevzel \u010dlove\u0161ko obliko in se poni\u017eal, da bi lahko vstopil v na\u0161o \u010dlove\u0161ko naravo, je pri\u010da Bo\u017eje odre\u0161ujo\u010de ljubezni in milosti, Bo\u017eje obljube, da bo postal del vsega \u017eivljenja in ga odkupil brez izjeme. Mir, vesela novica in re\u0161itev, o katerih govori prerok Izaija, so dokaz za to, da Bog kraljuje nad vsem, kar sku\u0161a deliti in uni\u010diti nas in naravno okolje. Ta zmaga ne temelji na ideologiji mo\u010di, kot si predstavlja dana\u0161nji svet. Gre za zmago, ki temelji na brezpogojni Bo\u017eji ljubezni in usmiljenju, ki nima para v \u010dlove\u0161ki zgodovini ali naravnem redu. Ta brezpogojna ljubezen in usmiljenje se ne izra\u017eata v mo\u010di in pravici, ampak v tistem, kar pape\u017e Fran\u010di\u0161ek imenuje \u00bbskrajna Bo\u017eja poni\u017enost\u00ab (bo\u017ei\u010dna homilija 2014). Pape\u017e Fran\u010di\u0161ek nadaljuje:
\nTo je ljubezen, s katero je tisto no\u010d prevzel na\u0161o krhkost, na\u0161e trpljenje, na\u0161e skrbi, \u017eelje in slabosti. Sporo\u010dilo, ki so ga vsi pri\u010dakovali, ki so ga vsi iskali v globini svoje du\u0161e, ni bilo ni\u010d drugega kot Bo\u017eja ne\u017enost: Bog, ki nas gleda z o\u010dmi, polnimi ljubezni, ki sprejema na\u0161e ubo\u0161tvo, Bog, ki ljubi na\u0161o majhnost.<\/p>\n

U\u010dlove\u010denje je v osnovi odnosni dogodek. Bog se odlo\u010da, da bo vstopil v globlje ob\u010destvo z nami, da bi kot ljudje v Izaijevih \u010dasih prepoznali odre\u0161ujo\u010do milost in veli\u010dino, v kateri smo bili ustvarjeni in v katero smo poklicani kot ljubljeni otroci Troedinega Boga. Ko spoznamo resnico, ki jo Bog \u017eeli deliti z vsem \u010dlove\u0161tvom in stvarstvom, tudi postanemo poni\u017eni slu\u017eabniki Boga, ki se je poni\u017eal v dobro vsega, kar je ustvaril. Ali ni bilo tudi to osrednje sporo\u010dilo plenarnega sveta reda leta 2018? Ali ni to tudi usmeritev za red v trenutkih, ko upiramo pogled proti generalnemu kapitlju 2021?<\/p>\n

Besede poni\u017enost, majhnost, ubo\u0161tvo, ne\u017enost, ljubezen in sprejemanje nam pomagajo bolje razumeti naravo tega bo\u017ei\u010dnega praznovanja ter kako \u017eiveti in biti pri\u010da izrednemu dogodku u\u010dlove\u010denja Jezusa Kristusa v svojih \u017eivljenjih. V spomin moramo le priklicati vlogo teh besed oziroma \u0161e bolje lastnosti kr\u0161\u010danskega apostolstva in fran\u010di\u0161kanskega \u017eivljenja in poslanstva, ki se odra\u017eajo v \u017eivljenju svetega Fran\u010di\u0161ka Asi\u0161kega. V svojem \u017eivljenju, v \u017eivljenju svojih bratov, v \u017eivljenju materialno ubogih in socialno izklju\u010denih, v \u017eivljenju sultana al Malika al-Kamila in drugih, ki niso bili kr\u0161\u010danske vere, in v vsem stvarstvu je postopno odkrival preobra\u017eujo\u010do mo\u010d, ki ni bila del Bo\u017eje ‘veli\u010dine’ temve\u010d Bo\u017eje ‘majhnosti’. Fran\u010di\u0161ek je v majhnosti in ubo\u0161tvu jaslic videl mo\u010dno in globoko ljubezen, ki je bila sposobna omeh\u010dati trda srca in razbiti vse ovire, ki so lo\u010devale ljudi \u2013 geografske, kulturne, dru\u017ebene, verske in druge. V milosti u\u010dlove\u010denja nastajajo in se ohranjajo nove poti za sre\u010devanje, dialog, odkrivanje, odpu\u0161\u010danje in \u010dlove\u0161ko bratstvo. Le tisti, ki so pre\u017eeti z logiko Bo\u017eje u\u010dlove\u010dene ljubezni, bodo lahko dosegli tiste, ki so zavr\u017eeni in izklju\u010deni: migranti in begunci, tisti, ki izpovedujejo druge verske ideje in prakse; tisti, ki naj bi bili na\u0161i ‘sovra\u017eniki’ in ki so po logiki Bo\u017ejega u\u010dlove\u010denja na\u0161i bratje in sestre; ranjeno stvarstvo, iz\u010drpano in ogro\u017eeno zaradi nebrzdanega in nemoralnega izkori\u0161\u010danja.<\/p>\n

Ko praznujemo skrivnostno bo\u017ejo ljubezen in usmiljenje, ki sta edinstveno in z veliko mo\u010djo vstopila v \u010dlove\u0161ko zgodovino z Jezusovim u\u010dlove\u010denjem, pozdravimo Bo\u017eje vabilo, naj postanemo navzo\u010dnost Bo\u017eje ponudbe \u0161aloma, miru, vsem okrog nas. Zave\u017eimo se stebrom, na katerih je zgrajen ta mir: resnici, pravi\u010dnosti, ljubezni, svobodi in odpu\u0161\u010danju (prim. Janez XXIII. Pacem in Terris; Janez Pavel II.). Naj ta dar miru, v celoti poosebljen v velikem Bo\u017ejem daru svetu, Bo\u017ejem ljubljenem Sinu Jezusu, napolni na\u0161a srca z veseljem. Naj usmeri na\u0161a bratstva in naj nam pomaga pri oblikovanju vsebin in oblik na\u0161ega poslanstva u\u010dencev skupaj z drugimi u\u010denci, vsemi kristjani, ki potujejo skupaj z Jezusom, z vsem \u010dlove\u0161tvom in z ustvarjenim vesoljem v Bo\u017eje kraljestvo.<\/p>\n

Blagoslovljen in miren bo\u017ei\u010d vsem!<\/p>\n

Br. Michael A. Perry, OFM
\nGeneralni minister in slu\u017eabnik<\/p>\n

Rim, 12. december 2019
\nPraznik Na\u0161e Gospe iz Guadalupe<\/p>\n