\nPismo provincialnega ministra za veliko no\u010d 2021<\/em><\/p>\n

Kaj je Jezus do\u017eivljal tistih nekaj ur v je\u010di v hi\u0161i velikega duhovnika? Kaj je bilo v njegovem srcu, kaj je polnilo njegovo du\u0161o? Kaj ga je bolelo, kaj je odmevalo v njem v gluhi ti\u0161ini samice?<\/p>\n

Razmi\u0161ljam o tem in si predstavljam Jezusa naslonjenega na kamniti zid, okovanega v verige. Njegovo telo je razboljeno od udarcev, njegova du\u0161a pa od tega kar se je pravkar zgodilo. Njegove misli \u2013 kak\u0161ne so bile? Posku\u0161am se v\u017eiveti v njegova ob\u010dutja. Slu\u017eabniki velikega duhovnika so ga tepli s pestmi. Trde so bile, a \u0161e tr\u0161a so bila njihova srca. Trda. Kamnita. “Sin \u010dlovekov pa nima kamna, kamor bi glavo naslonil” (Lk 9,58<\/a>), je takrat, ko je bil \u0161e med njimi, poto\u017eil apostolom. Ta ve\u010der je na\u0161el kamne, na katere bi rad naslonil svojo glavo. To si bila srca tistih, ki so se z udarci iz\u017eivljali nad njim. Polo\u017eil bi nanje svojo glavo in jih omeh\u010dal. Odstranil bi kamnito srce iz njihovega telesa in jim dal meseno srce. Kakor na kamnito steno je\u010de bi se naslonil tudi na njihova srca, da bi za\u010dela utripati, da bi \u017eivela in imela \u017eivljenje v obilju. S svojo toploto je ogrel kamne v je\u010di, ogrel bi tudi njihova srca.<\/p>\n

V Jezusu odzvanja tihi odgovor njegovim rabljem, ki so ga tepli pred velikim duhovnikom: \u00bbNe bom vam prerokoval, kdo me je udaril, ker ga skoraj ni \u010dloveka, ki me ne bi ranil, ki me ne bi prizadel s svojimi grehi. Raje vam prerokujem, kdo ne bo ve\u010d stisnil roke v pest, kdo je ne bo ve\u010d polo\u017eil name ali svojega brata, kdo bo gradil moje kraljestvo nenasilja in ljubezni na zemlji. To so tisti, ki so sli\u0161ali in sprejeli moje besede: “Blagor krotkim, kajti de\u017eelo bodo podedovali. Blagor usmiljenim, kajti usmiljenje bodo dosegli. Blagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovani bodo Bo\u017eji sinovi!\u00ab (prim. Mt 5,1-12<\/a>).<\/p>\n

Od stisnjene pesti do roke, ki gradi Bo\u017eje kraljestvo, je prav kratka pot, \u010de jo prehodite z dihom mojih blagrov v prsih. Dihajte z njimi, da se va\u0161a kamnita srca spremenijo!\u00ab
\nPosku\u0161am se v\u017eiveti tudi v Jezusova ob\u010dutja na dan vstajenja. Kaj je napolnjevalo njegovo du\u0161o na velikono\u010dno jutro? Kak\u0161no je bilo njegovo razpolo\u017eenje? Bilo ga je ena samo so\u010dutje: \u00bbZakaj joka\u0161!\u00ab (Jn 20,15<\/a>), ena sama spokojnost: \u00bbMir vam bodi!\u00ab (Jn 20,19<\/a>), ena sama skrb: \u00bbPojdi k mojim bratom!\u00ab (Lk 28, 10<\/a>), ena sama polnost \u017eivljenja. Nobene zagrenjenosti in o\u010ditkov. \u010cudovit je iz\u0161el iz teme v svetlobo, iz krivice v odpu\u0161\u010danje, iz bole\u010dine v milino, iz zapu\u0161\u010denosti v skrb do apostolov, iz molka pred Pilatom v zgovornost na poti v Emavs. Vstali Jezus nam poka\u017ee kaj se zgodi z nami, \u010de se oklenemo O\u010deta v na\u0161ih je\u010dah, v trenutkih, ko naletimo na kamnita srca svojih bli\u017enjih, ko nas kdo sune, ne s pestjo, ampak z besedo, ko nam kdo sku\u0161a vzeti dostojanstvo, ko pljuva na vse na kar smo ponosni. Zgodi se na\u0161a velika no\u010d. Iz velikega petka na\u0161ih konfliktov, ranjenih odnosov, krivic in lastne krivde vstanemo v na\u0161e velikono\u010dno jutro kot novi ljudje brez mr\u017enje, brez sodb, brez \u017eelje po ma\u0161\u010devanju in brez samopomilovanja. Vstanemo kot odsev poveli\u010danega Jezusa. To se zgodi, \u010de se v na\u0161ih te\u017ekih trenutkih kot Jezus oklenemo O\u010deta, ki nas naredi mo\u010dnej\u0161e od zavr\u017eenosti, \u017ealosti, obupa, trpljenja, mo\u010dnej\u0161e od smrti.<\/p>\n

Bratje, poglejte kako mo\u010dno sporo\u010dilo ima za nas velika no\u010d. Po \u010dlove\u0161ko ne bomo nikoli tako popolno uredili na\u0161ih odnosov, da se ne bi mogli prizadeti, po \u010dlove\u0161ko ne moremo samega sebe tako okrepiti, da ne bi ve\u010d padli. Skupaj z Njim pa nam to lahko uspe. Oklenimo se Boga ne samo kot poro\u0161tva prihodnjega \u017eivljenja, ampak kot tistega, ki \u017ee tukaj in sedaj vse dela novo. Tudi nas. \u010cas je, da pustimo za seboj vse kar nas te\u017ei, kar v na\u0161ih skupnostih ni dobro in gremo naprej z silo in mo\u010djo velikono\u010dnega dogodka.<\/p>\n

Lansko leto sem romal v Sveto de\u017eelo v \u010dasu, ko je cvetel mandelj. Sveti Anton Padovanski ga uporabi za primerjavo: \u00bbKakor mandelj prvi zacveti spomladi, tako te Bog prvi ljubi!\u00ab Dragi bratje, bodite mandljev cvet velike no\u010di, prinesite drugim vstajenjsko novost tako, da boste pomirjeni, blagi in polni novega \u017eivljenja kot vstali Zveli\u010dar. \u017delim vam blagoslovljeno veliko no\u010d in vedno ljubite tako kot nas je ljubil O\u010de, ki je za nas dal edinorojenega Sina, da bi se nih\u010de kdor vanj veruje ne pogubil, ampak imel ve\u010dno \u017eivljenje! (Jn 3,16<\/a>) <\/p>\n

p. Marjan \u010cuden<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pismo provincialnega ministra za veliko no\u010d 2021 Kaj je Jezus do\u017eivljal tistih nekaj ur v je\u010di v hi\u0161i velikega duhovnika? Kaj je bilo v njegovem srcu, kaj je polnilo njegovo du\u0161o? Kaj ga je bolelo, kaj je odmevalo v njem v gluhi ti\u0161ini samice? Razmi\u0161ljam o tem in si predstavljam Jezusa naslonjenega na kamniti zid,… Preberi ve\u010d »Cveto\u010d mandelj<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":4047,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"neve_meta_sidebar":"","neve_meta_container":"","neve_meta_enable_content_width":"","neve_meta_content_width":0,"neve_meta_title_alignment":"","neve_meta_author_avatar":"","neve_post_elements_order":"","neve_meta_disable_header":"","neve_meta_disable_footer":"","neve_meta_disable_title":"","footnotes":""},"categories":[1,11],"tags":[],"class_list":["post-4046","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-obvestila","category-ofm"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/4046","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=4046"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/4046\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":4050,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/4046\/revisions\/4050"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/4047"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=4046"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=4046"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=4046"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}