Govor akad. prof. dr. Mil\u010dka Komelja na odkritju bronaste skulpture\u00a0Fran\u010di\u0161kan z rasto\u010do knjigo<\/em><\/strong><\/p>\n

Novo mesto se danes vse bolj razvija kot gospodarsko, cerkveno in kulturno\u00a0 dolenjsko sredi\u0161\u010de, najbolj prepoznaven pe\u010dat in izhodi\u0161\u010de za njegov razcvet pa mu zagotovo daje starodavno kulturno izro\u010dilo. Zaradi njega mesto \u017ee dolgo slovi kot eminentna zgodovinska in spomeni\u0161ka ter muzejska in knji\u017eni\u010dna postojanka, osrednja na slovenskem jugovzhodu. Ob tem, ko je k tej mestni veljavi prispeval cerkveni kolegiatni kapitelj, so mu dali poseben kulturnozgodovinski pomen zlasti fran\u010di\u0161kani in je postalo v upravnem pogledu eno od kresijskih in zatem kranjsko glavarskih sredi\u0161\u010d; zato je bilo \u017ee zdavnaj prepoznano kot dolenjska metropola ali\u00a0\u00bb\u017earn\u00f3 ble\u0161\u010de\u010da dolenjska stolica\u00ab,<\/em>\u00a0kot ga je pesni\u0161ko poveli\u010dal Dragotin Kette. S prelestno okolico, razprostranjeno na sedmerih gri\u010dih, je bilo nekdaj Novo mesto med doma\u010dini znano tudi kot\u00a0\u00bbslovej\u010de mesto, dolenjski Rim\u00ab,<\/em>\u00a0kot so kraj nekateri kulturni veljaki poimenovali z besedami Frana Levstika, po katerih si je pridobil sloves hkrati imenitnega in ob\u010dasno tudi zaspanega mesteca, ki ga vselej najbolj prebujajo kulturni ustvarjalci. Njegovo urbanisti\u010dno jedro pa je \u017eiv kulturni spomenik.<\/p>\n

Tega bogastva se poleg zgodovinarjev, kakr\u0161ne med Novome\u0161\u010dani najvidneje predstavlja danes \u017eal odsotni napovedani govornik Stane Granda, najbolj zavedajo vsakokratni kulturni stari Novome\u0161\u010dani zelo razli\u010dnih poklicev. Prav ti si posebej prizadevajo, da bi z zgodovinsko ukoreninjeno kulturno identiteto mesta seznanjali in s tem spodbujali h kulturni ozave\u0161\u010denosti tudi mlaj\u0161e rojake; ta \u010das pa med njimi posebej izstopajo \u010dlani Odbora za kulturno dedi\u0161\u010dino, pobudniki za spomenik redovnika, ki bo danes stopil na trg pred fran\u010di\u0161kansko cerkev. \u0160e prej pa so dali postaviti spominsko plo\u0161\u010do na poslopje bli\u017enje stare gimnazije, ki so jo sprva vodili fran\u010di\u0161kani. S spomeni\u0161kim poprsjem so se Novome\u0161\u010dani spomnili tudi fran\u010di\u0161kana skladatelja in prevajalca\u00a0Hugolina Sattnerja<\/em>\u00a0ter po\u010dastili spomin na modro vladarsko ustanoviteljico fran\u010di\u0161kanske gimnazije Marijo Terezijo in pred nekaj leti, z naklonjenim razumevanjem mestne ob\u010dine, so ob 550-letnici prihoda fran\u010di\u0161kanov v na\u0161e mesto pobudili tudi znanstveni simpozij. Sklepni nasledek in otipljivo utele\u0161enje teh prizadevanj pa je najnovej\u0161i kip fran\u010di\u0161kana, ki v rokah nima le molitvenika, marve\u010d kar celo skladovnico knjig.<\/p>\n

Kakorkoli je novi kip videti v osnovi realisti\u010den ali morda celo \u017eanrski, je \u017ee s tem njegovo sporo\u010dilo izrazito simbolno, saj je redovnik prena\u0161alec znanja in v\u00e9denja, sporo\u010denega z besedo, ki \u017eivi v knjigah; in ker je bila na za\u010detku beseda, je ta toliko bolj samoumevna v rokah redovnika, naslednika svetega Fran\u010di\u0161ka, ki je bil tudi o\u010darljiv pesnik in je mo\u010dno odmeval tudi v svetovni in slovenski literaturi. Za Novo mesto pa je povezava knjige in fran\u010di\u0161kana \u0161e toliko bolj naravna, ker je bilo kar sto\u00a0 novome\u0161kih fran\u010di\u0161kanov tudi profesorjev na gimnaziji, na katero smo Novome\u0161\u010dani zaradi njenega zgodovinskega pomena \u017ee od nekdaj ponosni.<\/p>\n

Zavest o pomenu knjig, ki so se v Novem mestu po reformaciji nabirale tako v samostanskih kot poznej\u0161ih javnih knji\u017enicah, je v Novem mestu celo tako mo\u010dna, da se je prav tu, v glavi\u00a0dr. Janeza Gabrijel\u010di\u010da<\/em>, na prelomu tiso\u010dletja porodila ideja o rasto\u010di knjigi: zamisel o oznanjevalskem raz\u0161irjanju spodbude, naj se zavest o pomenu knjige \u0161e bolj razraste in naj bo navzo\u010da vsepovsod. To gibanje, ki ljudi, \u0161e posebej pa \u0161olsko mladino, ozave\u0161\u010da o velikem pomenu branja, \u017ee nekaj \u010dasa poseljuje slovenske kraje z znanilci take zavzetosti v obliki\u00a0 raznolikih kiparskih figur, zazrtih v rasto\u010do knjigo. Tokrat pa je Jernej Mali, isti kipar, ki je modeliral \u017ee deklico s knjigo v ljubljanskem parku rasto\u010de knjige, deklico nadomestil s podobo redovnika z nalo\u017eenimi zaprtimi velikimi knjigami v rokah. Kot predhodnica takega motiva, na katerem je prav tako cerkven \u010dlovek, pa se nam lahko prebujajo v spominu kipi \u0161olnika\u00a0bl. Antona Martina Slom\u0161ka<\/em>\u00a0z odprto knjigo v roki, ob katerem stojita vanjo strme\u010da u\u010denca Ne\u017eica in Bla\u017ee.<\/p>\n

Novi novome\u0161ki spomenik je prav toliko kot knjigi posve\u010den novome\u0161kim fran\u010di\u0161kanom, njihovi pedago\u0161ki vlogi in zaslugam za vsestransko rast Novega mesta. Zaradi nara\u0161\u010dajo\u010dega pomena izobrazbe in gimnazije, ki so jo redovniki vodili, pa je bil njihov pomen velik tudi za \u0161ir\u0161e slovensko ozemlje, saj so vanjo prihajali dijaki od vsepovsod. Zaradi utrjenosti neosvojljivo Novo mesto je dalo fran\u010di\u0161kanom varno zavetje, ko so leta 1470 k nam pribe\u017eali pred tur\u0161ko nevarnostjo prek Bele krajine in Gorjancev iz Bosne. Mesto jih je sprejelo, z njim so pre\u017eivljali bolj ali manj nemirne \u010dase, o katerih pri\u010dajo v fran\u010di\u0161kanski cerkvi renesan\u010dni figuralni nagrobniki okoli\u0161kih gra\u0161\u010dakov in vojskovodje Lenkovi\u0107a, ki je bil tudi dobrotnik samostana, in so v njem pustili pomemben in prepoznaven pe\u010dat, ki je v mestni podobi mo\u010dno viden tudi \u017ee navzven.<\/p>\n

Fran\u010di\u0161kanski samostan je v stoletjih s svojo mogo\u010dno zleknjeno stavbo na pe\u010dini nad Krko danes nepogre\u0161ljivo novome\u0161ko panoramo ne le sooblikoval, marve\u010d jo je tako reko\u010d ustvaril. Njegov cerkveni zvonik iz oddaljenih pogledov ritmi\u010dno odzvanja vi\u0161e postavljenemu kapiteljskemu, ki so se mu v Valvasorjevih \u010dasih med nakopi\u010denimi hi\u0161nimi strehami pridru\u017eevali \u0161e \u0161tevilni zvoniki manj\u0161ih cerkva z baro\u010dnimi pokrivali. Pred inventivno organsko raz\u010dlenjeno cerkveno fasado iz 19. stoletja, kakr\u0161no \u0161e danes gledamo s trga, ki ga zaobjema stara gimnazija, pa je \u017ee znameniti dunajski profesor umetnostne zgodovine\u00a0Max Dvo\u0159ak<\/em>\u00a0mlademu konservatorju\u00a0Francetu Steletu<\/em>\u00a0priznal, da \u0161ele ob njej spoznava, da lahko tudi nova gotika izoblikuje umetnino. O prvotnem \u010dasu nastanka cerkve pri\u010da njen \u017ee za tisti \u010das starinski prezbiterij, ki s konservativnim kri\u017enorebrastim obokom nakazuje \u017ee tedaj trdno navezanost Novome\u0161\u010danov na tradicijo; ladijske zvezdaste oboke, ki jih je pozneje zamenjal dana\u0161nji enovitej\u0161i banjasti obok, pa so nekdaj nosili gotski slopi, kakr\u0161ne sicer poznamo na Gorenjskem ali v dolenjskem \u0160entrupertu. Bli\u017enje hi\u0161ice, razprostre naokrog nad Krko, ki dopolnjujejo ta slikoviti ambient, pa so, tako kot tiste na Bregu, nekdaj nudile za\u010dasni dom dijakom, ki so prihajali v Novo mesto od drugod in dajali \u017eivahen utrip bli\u017enjemu zelo prostranemu Glavnemu trgu.<\/p>\n

Prav ta znameniti pogled onkraj Krke proti mogo\u010dno spokojnemu fran\u010di\u0161kanskemu samostanu, ki ga je v bidermajerskem \u010dasu naslikal \u017ee pater\u00a0Oton Skola<\/em>, je ni\u010d kolikokrat poveli\u010dal zlasti Bo\u017eidar Jakac. Oznanjal ga je za pre\u010dudovitega in edinstvenega in se ga ni mogel nagledati; prepri\u010dan pa je bil tudi, da bi ga\u00a0\u00bbkaterokoli drugo mesto v svetu z vso ljubosumnostjo \u010duvalo\u00ab.<\/em>\u00a0Pesnik\u00a0Severin \u0160ali<\/em>, ki mu je dal samostan neko\u010d zato\u010di\u0161\u010de, pa je pogled na fran\u010di\u0161kanski vrt v pesmi, posve\u010deni\u00a0patru Ciprijanu<\/em>, primerjal s starimi gravurami,\u00a0\u00bbki se na njih starinski lesk svetlika\u00ab,<\/em>\u00a0in se spominjal, kako v samostanu bedi\u00a0\u00bbob knjigah z bo\u017ejimi naslovi\u00ab.<\/em><\/p>\n

Fran\u010di\u0161kanski patri so vodili gimnazijo od za\u010detka v letu 1746 do leta 1870, torej nad 120 let. Ob njeni 150-letnici je nekdanji ravnatelj pisatelj\u00a0Fran Detela<\/em>\u00a0napisal, v \u010dem je bil pomen tedaj poudarjenega pou\u010devanja o najbolj oddaljenih anti\u010dnih \u010dasih, na katere je mogo\u010de gledati \u017ee povsem z distance, in pojasnjeval, zakaj je bil njen u\u010dni jezik najprej latinski in zatem nem\u0161ki. \u0160ele tedaj slavljeni\u00a0cesar Franc Jo\u017eef<\/em>\u00a0naj bi dopustil tudi sloven\u0161\u010dino, ki so jo gimnazijski profesorji leta 1848 uvedli kot u\u010dni predmet in je bila poslej, docela pa \u0161ele od konca prve svetovne vojne, za nas edina samoumevna. Med profesorji so bili na gimnaziji predvsem pomembni ve\u0161\u010daki za latinski jezik, za katere mi je profesor\u00a0Kajetan Gantar<\/em>nekajkrat govoril, da so bili nekateri na ravni univerzitetnih profesorjev, tudi \u010de so pisali le za gimnazijska izvestja, med njimi je izstopal tudi duhoviti\u00a0pater Lacko<\/em>, s svojo zavzetostjo pa so bili nadaljevalci klerikov, ki so v Novem mestu pisali svoje pridige ali slovarje \u017ee pred tem, tako kot\u00a0kanonik Matija Kastelec<\/em>, ki po\u010diva v tej cerkvi, ali\u00a0kapucina Janez Svetokri\u0161ki in Hipolit Novome\u0161ki<\/em>. Kulturno razgledani patri pa so \u017eiveli v fran\u010di\u0161kanskem samostanu tudi \u0161e pozneje, v\u010dasih je na primer vsak dan hodil v \u0161tudijsko knji\u017enico hrva\u0161ki pesnik\u00a0pater Leonard Kalac<\/em>, moja stara mama, ki je rada iskala zavetje v tej cerkvi in me prva popeljala vanjo, je rada spo\u0161tljivo govorila o\u00a0patru Ciprijanu<\/em>, tistem, ki je prinesel v samostan dragocen iluminiran srednjeve\u0161ki rokopis. Med dijaki vseh generacij pa je bila tudi vrsta poznej\u0161ih u\u010denjakov, politikov in\u00a0 posebno umetnikov, od\u00a0Marka Pohlina, Valentina Vodnika, Simona Jenka, Ivana Tav\u010darja, Stanislava \u0160krabca, Ivana Hribarja, Dragotina Ketteja, Otona \u017dupan\u010di\u010da, Milana Puglja, Vojeslava Moleta<\/em>\u00a0do mlaj\u0161ih predstavnikov t. i. novome\u0161ke pomladi in vseh tistih, ki so hlepeli po ubeseditvi svojih sanj, se v\u010dasih tudi spopadali s takrat predpisanimi pogledi in predpisi ter pisali tudi v skrivne dija\u0161ke liste.<\/p>\n

Vse to sodi med osnovna in najslavnej\u0161a poglavja novome\u0161ke kulturne zgodovine. Zato je razumljivo, da je v spominjanjih ali literariziranih spominih pa tudi proznih delih nekdanjih novome\u0161kih profesorjev in dijakov tolikokrat opisana prav nekdanja novome\u0161ka gimnazija, tudi s spomini na fran\u010di\u0161kane, ki jih na primer\u00a0Engelbert Gangl<\/em>, med njimi patra\u00a0Rafaela in Bernarda<\/em>, opisuje kot u\u010dene mo\u017ee,\u00a0\u00bbki so bolj ali manj spretno izku\u0161ali tudi dijake napraviti v u\u010denosti sebi enake\u00ab. \u00bbU\u010dili so vsak na svoj posebni na\u010din, a vendar je bilo pri vsakem nekaj doma\u010dega, prikupnega, celo \u0161aljivega.\u00ab\u00a0<\/em>Najve\u010dkrat so jih videli kot mile in prijazne, sicer pa so premogli vsak svoje znanje, tudi naravoslovno, zaradi katerega so lahko ljudem v marsi\u010dem svetovali, in razumljivo je, da je imel vsakdo od njih tudi svoj specifi\u010den temperament in zna\u010daj. Bo\u017eidar Jakac na primer se je najbolj spominjal\u00a0patra Severina<\/em>, ki ga je u\u010dil risanja, a ga je tudi na\u0161e\u0161kal z vrvjo za pasom; vendar se je na ta ambient tako navezal, da je \u0161e pozneje, v \u010dasih, ko je bil pomen cerkvenih ustanov manj priznavan, zapisal, kako vedno rad stopi v \u00bbmaterino\u00ab kapelo \u0161kapulirske Marije, kjer ga je\u00a0\u00bbrajna dobra mati izro\u010dila Mariji v za\u0161\u010dito\u00ab<\/em>.\u00a0Pater Nikolaj<\/em>\u00a0je skrbel za ne\u010daka pesnika\u00a0Simona Jenka<\/em>, ki je pri\u0161el na gimnazijo z Gorenjske in za\u010del pisati v Novem mestu, med drugim je napisal sonet\u00a0Potihnile so cokle v samostani<\/em>.\u00a0Marjan Kozina<\/em>\u00a0se je spominjal, kako ga je \u2012 prvi, \u0161e pred\u00a0Ignacijem Hladnikom<\/em>\u00a0\u2012 u\u010dil igranja na violino\u00a0pater Atanazij, Emilijan Cevc\u00a0<\/em>pa se je najbolj spominjal\u00a0patra Ota<\/em>, ki je dijake seznanjal tudi s knji\u017eevnimi novostmi, ki si jih je izposojal celo pri hmeljni\u0161kem gra\u0161\u010daku, se spominjal priro\u010dne knji\u017enice v konviktu in izjavil:\u00a0\u00bbNovome\u0161ki fran\u010di\u0161kani imajo veliko zasluge za to, da sem, kar sem.\u00ab<\/em>\u00a0Zasanjani slikar\u00a0Janez Wolf<\/em>\u00a0pa je, zazrt v bolj pustolovsko \u017eivljenje, z gimnazije kar pobegnil in se romanti\u010dno pridru\u017eil ciganom, pozneje pa je prijatelja v pismu poprosil, naj ga prav lepo priporo\u010di pri o\u010detih fran\u010di\u0161kanih, da bi mu naro\u010dili kak\u0161no sliko, ker bi mu bilo zelo ljubo, ko bi njegovo\u00a0\u00bbprvo samostojno delo viselo ali v cerkvi ali refektoriju ali na koru tistega samostana\u00ab,<\/em>katerega patrom se mora zahvaliti za\u00a0\u00bbsvojo vzgojo in izobrazbo\u00ab.<\/em><\/p>\n

Zaradi takih spominov, ki so marsikomu zapisali fran\u010di\u0161kansko \u0161olo v srce, je ta starodavni ambient nabit tudi s \u010dustvi, ki so odmevala v na\u0161em leposlovju in med nas iz\u017earevajo preko knjig vse do danes, ko tudi fran\u010di\u0161kanom priznavamo zasluge iz odprtega srca. Med drugo svetovno vojno je v hvalnici Novemu mestu pisatelj\u00a0Jo\u017ee Dular<\/em>\u00a0poosebljeno Novo\u00a0 mesto celo retori\u010dno povpra\u0161al:\u00a0\u00bbAli jih pre\u0161teje\u0161 vse one, ki so zajemali u\u010denost pri o\u010detih fran\u010di\u0161kanih in njihovih posvetnih tovari\u0161ih, se raztepli po svetu, pa se spet vra\u010dali k tebi?\u00ab<\/em>\u00a0 Po vojni pa je bilo spri\u010do nekdanjih razmer ta pomen o\u010detov fran\u010di\u0161kanov nekaterim tudi te\u017ee priznati. Sam se \u017eivo spominjam, kako je moral neko\u010d moj o\u010de, potem ko je \u017ee pripravil kulturnozgodovinsko razstavo v prostorih nekdanjega doma JLA, dana\u0161njega kulturnega doma\u00a0Janeza Trdine<\/em>, v razstavni vitrini zapreti odprto knjigo samo zato, ker je bila na njenih straneh vidna stara fotografija, na kateri je bilo med gimnazijskimi profesorji opaziti tudi redovnike v fran\u010di\u0161kanski kuti, in se je potem doma zelo jezil nad takim primitivizmom. Izro\u010dilo pa govori tudi o tem, kako so takoj po vojni iz ideolo\u0161kih razlogov\u00a0\u00bb\u010distili\u00ab<\/em>\u00a0gimnazijsko knji\u017enico in je navzo\u010de ta prizor spominjal na prizor iz Cankarjevih Hlapcev.<\/p>\n

V 19. stoletju pa so si pogumni fran\u010di\u0161kanski profesorji povzro\u010dali te\u017eave, ker so po letu 1848 pri dijakih v narodnobuditeljskem duhu spodbujali slovensko narodno zavest. Leta 1863 je pri\u0161el tedanji gimnazijski ravnatelj celo v spor z dr\u017eavnimi oblastmi, ker si je v gimnazijskih izvestjih upal natisniti ime mesta po slovensko kot Novo mesto in ne ve\u010d kot Neustadtl. Kot nazorno prikazuje zgodovinar\u00a0Janko Jarc<\/em>, so prav taka nasprotja povzro\u010dila, da je gimnazija pri\u0161la leta 1870 pod dr\u017eavno upravo in da se je sekularizirala z nem\u0161kim vodstvom, ki je dijake stro\u017ee nadzorovalo. A\u00a0Karel Clarici<\/em>\u00a0tudi \u0161e za \u010das po tem, za sedemdeseta leta, ko je obiskoval novome\u0161ko gimnazijo, v spominih pi\u0161e, da so bili od profesorjev fran\u010di\u0161kani edini,\u00a0\u00bbki se niso od dijakov popolnoma oddelili\u00ab<\/em>\u00a0in ki predvsem niso zavra\u010dali slovenskega jezika, in taki so po pri\u010devanjih ostali tudi \u0161e pozneje, saj je narodno zavest profesorjev fran\u010di\u0161kanov v\u00a0Spominih\u00a0<\/em>pohvalil tudi\u00a0Ivan Hribar.<\/em><\/p>\n

Med na\u0161imi gimnazijskimi profesorji so bili tukaj\u0161nji fran\u010di\u0161kani pravi pionirji in \u017ee zato je njihova zasluga neprecenljiva, ne le zato, ker so bili med njimi tudi pomembni pisci in prevajalci. Tudi njihova skrbno urejana knji\u017enica, nekdaj profesorska in dija\u0161ka, je pomemben kulturni spomenik, zavest o pomenu knjig pa so gojili tudi njihovi \u0161e stoletje poznej\u0161i posvetni nasledniki v novi novome\u0161ki gimnazijski stavbi. Spominjam se, kako mi je v njej profesor neko\u010d nalo\u017eil referat o knjigi kot zgodovinskem pojavu, o njeni obliki in njenem pomenu, saj je lahko knjiga tudi umetni\u0161ko izoblikovan dragocen predmet, kakr\u0161nega lahko vidimo predvsem v starih knji\u017enicah. O tem sem se najve\u010d pou\u010dil iz\u00a0Knjige o knjigi<\/em>\u00a0Zvonimira Kulund\u017ei\u010da<\/em>; o\u010de, ki je bil zavzet knji\u017eni\u010dar, pa mi je tedaj dejal, da se z razvojem tehnike v glavah ljudi nakazujejo \u017ee tudi nove oblike knjig, da pa bo ne glede na to ostala knjiga v bistvu \u0161e vedno knjiga. Danes, ko se to uresni\u010duje, v resnici obstajajo tudi elektronske knjige, ki potrebujejo za skladi\u0161\u010denje mnogo manj prostora; a je zato v o\u010deh ljubiteljev izro\u010dila toliko bolj cenjena tudi klasi\u010dna, med platnice zajeta natisnjena knjiga, ki jo lahko dojemamo in primemo v naro\u010dje kot najzvestej\u0161ega prijatelja, in je videti, da je gotovo \u0161e ne bo kmalu konec. Kot spoznavam med delom v komisiji Javne agencije za knjigo, ki ocenjuje delo zalo\u017eb, bi se nekateri zalo\u017eniki radi prilagodili tistim, ki berejo predvsem le \u0161e stripe ali izvle\u010dke, medtem ko spet drugi upamo, da bo vsaj del mladine tudi v dana\u0161njem \u010dasu ohranil tenko\u010dutnost in veselje do celovitih in zahtevnih knjig, tudi takih, starih, kakr\u0161ne dr\u017ei v rokah v kip spremenjeni novi fran\u010di\u0161kanski knji\u017eni\u010dar.<\/p>\n

Knjige, ki jih je v njegove roke nalo\u017eil novome\u0161ki duh rasto\u010de knjige, naj bi se \u0161e kopi\u010dile in \u0161e rasle kot stolp u\u010denosti in modrosti, in le zami\u0161ljamo si lahko, da sta v njih shranjeni \u010dlove\u0161ka pamet in ustvarjalna ob\u010dutljivost, ki, pre\u0161injeni s fran\u010di\u0161kovskim duhom, raz\u0161irjata \u010dlove\u0161ko omejenost v neomejenost in odpirata poti do Boga, kjerkoli \u017ee se nam razkriva. Tako branje pa omogo\u010da tudi pogovor sorodnih du\u0161 ne glede na prostore in \u010dase in je \u0161e bolj neuni\u010dljivo kot kiparski bron. Krhki fran\u010di\u0161kan, pripadnik t. i. bera\u0161kega reda, ki je \u017ee sam po sebi povezan z ljudmi, tako kot so bili gimnazijski fran\u010di\u0161kani z Novome\u0161\u010dani, je sve\u010denik in slu\u017eabnik, ki i\u0161\u010de pot k resnici tudi skozi bo\u017ejo in vsako drugo pristno besedo. Zato med nas prina\u0161a knjige, kot da bi vstopal skozi portal iz redovni\u0161ke knji\u017enice in jih odna\u0161al na pult pred bralce, ne da bi zanesljivo vedeli, ali jih je tudi \u017ee sam prebral, ali je znamenit pridigar ali\u00a0\u00bbsamo\u00ab<\/em>\u00a0knji\u017eni\u010dar, in tako ostaja nenavadni kip ob vsej konkretnosti po svoje tudi skrivnosten in v napetem kontrastu med krhko, a ognjevito energi\u010dno fran\u010di\u0161kovsko figuro in veliko te\u017eo nalo\u017eenih starinskih bukev celo duhovit, kot so bili med profesorji duhoviti nekateri legendarni in po\u017ertvovalni fran\u010di\u0161kani.<\/p>\n

Dovolite, da na koncu pozdravim novega, v bronu utele\u0161enega novome\u0161kega fran\u010di\u0161kana in vse spo\u0161tovane navzo\u010de, ki ste pri\u0161li k njegovemu odkritju, in da se vsem, ki so pri njegovem prihodu sodelovali, zahvalim za izpri\u010dano kulturno zavzetost tudi v imenu Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Predhodniki te znanstvene in umetnostne ustanove so bili \u017ee baro\u010dni operozi in njihova prva javna znanstvena knji\u017enica je dana\u0161nja ljubljanska semeni\u0161ka knji\u017enica, med njimi pa je bilo poleg pravnikov in vsakovrstnih u\u010denjakov in zbirateljev tudi \u0161est teologov, \u010detudi ne redovnikov. Velik del jih je bilo v\u010dlanjenih tudi v dru\u017ebo svetega Dizme, katere najve\u010dji vidni dose\u017eek je bogato ilustrirana reprezentativna spominska knjiga. Sama zavzetost za u\u010denosti, ki je bila takrat pri njih \u0161e elitisti\u010dna, omejena na izbrance, pa se je od za\u010detka proti koncu 18. stoletja tako raz\u0161irila, da so po njenem posredovanju \u010dim \u0161tevilnej\u0161im ljudem zahrepeneli tudi fran\u010di\u0161kanski patri. Slovenski mladini so vbijali u\u010denost v glavo kot prvi novome\u0161ki profesorji in tako pri\u010deli spodbujati njeno intelektualno in duhovno rast, s tem pa so poskrbeli tudi za ve\u010dji vsestranski blagor na\u0161ih ljudi. Prav to rast navzven simbolizira tudi ideja rasto\u010de knjige, iz katere prira\u0161\u010dajo vedno novi ljubeznivi spomeniki, in to idejo \u017ee od za\u010detka moralno podpira tudi Slovenska akademija znanosti in umetnosti, katere ugledni \u010dlani so bili tudi znanstveniki in umetniki, ki so jih nekdaj \u0161e u\u010dili novome\u0161ki fran\u010di\u0161kani, nekateri poznej\u0161i akademiki pa so bili nekdaj na novome\u0161ki gimnaziji tudi profesorji.<\/p>\n

Novo mesto postaja s spomenikom fran\u010di\u0161kana z rasto\u010do knjigo bogatej\u0161e za \u0161e en dragocen spomin. Njegovim pobudnikom in uresni\u010diteljem gre zahvala, da se bo novome\u0161ko mesto situl, pa tudi u\u010denosti in literature, \u0161e bolj zavedalo svoje bogate preteklosti in se ob njej navdihovalo in opogumljalo tudi za sre\u010dno, ustvarjalno in duhovno bogatej\u0161o prihodnost.<\/p>\n

(Nagovor ob odkritju kipa\u00a0Fran\u010di\u0161kana z rasto\u010do knjigo\u00a0<\/em>v fran\u010di\u0161kanski cerkvi sv. Lenarta v Novem mestu, 16. decembra 2022.)<\/strong><\/p><\/blockquote>\n