Gospod je Cerkev \u017ee od vsega za\u010detka obsipal z darovi svojega Duha in jo s tem naredil vedno mo\u010dno in rodovitno z darovi Svetega Duha. Med temi darovi so nekateri posebej dragoceni za izgrajevanje in pot kr\u0161\u010danske skupnosti: ti se imenujejo karizme. V tej katehezi se \u017eelimo vpra\u0161ati: kaj pravzaprav je karizma? Kako jo lahko prepoznamo in sprejmemo? In predvsem: ali bi dejstvo, da v Cerkvi obstaja raznolikost in mno\u017eica karizm, lahko videli v pozitivnem smislu, kot dobro stvar ali kot problem?<\/p>\n

V obi\u010dajnem jeziku, ko se govori o \u00bbkarizmi\u00ab, pogosto ta pomeni talent, naravno sposobnost. Nekdo pravi: \u00bbTa oseba ima posebno karizmo za pou\u010devanje. To je talent, ki ga ima.” Zato se o posebej bistri in privla\u010dni osebi pogosto re\u010de: “On ali ona je karizmati\u010dna oseba”. “Kaj to pomeni?”. “Ne vem, ampak on je karizmati\u010den.” In tako se izra\u017eamo. Ne vemo, kaj govorimo, vendar pravimo: “Karizmati\u010den je”. S kr\u0161\u010danskega vidika pa je karizma veliko ve\u010d kot osebna lastnost, predispozicija, ki je lahko nekomu dana. Karizma je milost, dar, ki ga Bog O\u010de podeli po delovanju Svetega Duha. In to je dar, ki ga nekdo prejme ne zato, ker bi bil bolj\u0161i od drugih ali zato, ker bi si to zaslu\u017eil. Je dar, ki mu ga daje Bog, ker ga lahko s svojo svobodno darovano ljubeznijo postavi v slu\u017ebo vse skupnosti, za dobro vseh. \u010ce govorimo na precej bolj \u010dlove\u0161ki na\u010din, re\u010demo: \u00bbBog daje to lastnost, to karizmo tej osebi, ne zaradi nje same, ampak zato, da bi jo le ta dala v slu\u017ebo vse skupnosti\u00ab. Danes pred prihodom na trg sem v dvorani Pavla VI. sprejel veliko invalidnih otrok. Toliko jih je bilo, ki pripadajo zdru\u017eenju, ki se posve\u010da skrbi za te otroke. Kaj je to? To zdru\u017eenje, ti ljudje, ti mo\u017eje in te \u017eenske imajo karizmo skrbeti za invalidne otroke. To je karizma. <\/p>\n

Pomembna stvar, ki jo je treba takoj izpostaviti, je dejstvo, da \u010dlovek sam ne more razumeti, ali ima karizmo in katero. Velikokrat smo \u017ee sli\u0161ali nekoga re\u010di: \u201cImam to sposobnost, znam res dobro peti\u201d. A nih\u010de nima poguma, da bi mu rekel: “Bolje, da si tiho, saj nas vse mu\u010di\u0161, ko poje\u0161!”. Nih\u010de ne more re\u010di: “Imam to karizmo”. V skupnosti po\u017eenejo in cvetijo darovi, s katerimi nas O\u010de obsipa; in v naro\u010dju skupnosti se jih \u010dlovek nau\u010di prepoznati kot znak O\u010detove ljubezni do vseh svojih otrok. Zato bi se moral vsak izmed nas vpra\u0161ati: \u00bbAli obstaja kak\u0161na karizma, s katero me je obdaril Gospod po milosti svojega Duha in so jo moji bratje in sestre v kr\u0161\u010danski skupnosti prepoznali in spodbujali? In kako ravnam s tem darom: ali ga velikodu\u0161no uporabljam in ga dam v slu\u017ebo vsem, ali ga spregledam in na koncu pozabim? Ali pa morda postane zame razlog za ponos, da se vedno prito\u017eujem nad drugimi in vztrajam, da v skupnosti dose\u017eem svoje?\u00ab To so vpra\u0161anja, ki si jih moramo zastaviti: ali je v meni karizma, ali je ta karizma priznana s strani Cerkve, ali sem s to karizmo zadovoljen ali sem malo ljubosumen na karizme drugih? Karizma je dar, podarja jo samo Bog.<\/p>\n

Najlep\u0161e do\u017eivetje pa je odkritje vseh razli\u010dnih karizem in vseh darov njegovega Duha, s katerimi O\u010de obsipa svojo Cerkev. Na to ne smemo gledati kot na razlog za zmedo, za nelagodje. Vse to so darovi, ki jih Bog daje kr\u0161\u010danski skupnosti, da bi rasla v harmoniji, v veri in njegovi ljubezni, kot eno telo, Kristusovo Telo. Isti Duh, ki podarja to raznolikost karizem, povezuje Cerkev. Vedno je isti Duh. Pred to mno\u017eico karizm se mora torej na\u0161e srce odpreti veselju in pomisliti: \u00bbKako lepo! Toliko razli\u010dnih darov, saj smo vsi Bo\u017eji otroci, vsi ljubljeni na edinstven na\u010din.\u00ab Nikoli ti darovi ne smejo postati razlog za zavist ali za razdor, za ljubosumje. Kot opozarja apostol Pavel v 12. poglavju svojega prvega pisma Korin\u010danom, so v Bo\u017ejih o\u010deh vse karizme pomembne. Hkrati pa nih\u010de ni nenadomestljiv. To pomeni, da v kr\u0161\u010danski skupnosti potrebujemo drug drugega in vsak prejeti dar se v celoti uresni\u010di, ko ga delimo z brati in sestrami v dobro vseh. To je Cerkev! In ko je Cerkev v raznolikosti svojih karizem izra\u017eena v ob\u010destvu, se ne more zmotiti: to je lepota in mo\u010d sensus fidei, tistega nadnaravnega ob\u010dutka vere, ki ga podarja Sveti Duh, da lahko vsi skupaj vstopimo v srce evangelija in se nau\u010dimo slediti Jezusu v svojem \u017eivljenju.<\/p>\n

Danes Cerkev obhaja praznik svete Terezije Deteta Jezusa. Ta svetnica, ki je umrla pri 24 letih, je tako ljubila Cerkev, da je \u017eelela biti misijonarka in je rekla: \u00bbRada bi naredila to, to in to\u00ab, \u017eelela je vse karizme. Molila je in \u010dutila je, da je njena karizma ljubezen. Izrekla je ta \u010dudovit stavek: \u00bbV srcu Cerkve bom ljubezen\u00ab. Mi vsi imamo to karizmo: sposobnost ljubiti. Danes prosimo sveto Terezijo Deteta Jezusa za to zmo\u017enost, da bi tako zelo ljubili Cerkev, da bi jo zares ljubili in da bi sprejeli vse te karizme s to ljubeznijo otrok Cerkve, na\u0161e svete, hierarhi\u010dne Matere Cerkve.<\/p><\/blockquote>\n