MISLI ZA PREMI\u0160LJEVANJE OB MOLITVENEM NAMENU <\/strong><\/p>\n

NAGOVOR \u010cLANOM FUNDACIJE \u201cCENTESIMUS ANNUS PRO PONTIFICE\u201d<\/p>\n

IN STRATE\u0160KE ZVEZE KATOLI\u0160KIH RAZISKOVALNIH UNIVERZ<\/p>\n

Fran\u010di\u0161ek<\/p>\n

11. marec 2023<\/p>\n

[\u2026] Rad bi poudaril prispevek \u017eensk iz treh vidikov oskrbe: ve\u010dja vklju\u010denost, ve\u010d spo\u0161tovanja do drugih in soo\u010danje z novimi izzivi na druga\u010den na\u010din.<\/p>\n

Prvi\u010d, ve\u010dje vklju\u010devanje. V knjigi je obravnavan problem diskriminacije, s katero se pogosto sre\u010dujejo \u017eenske in druge ranljive dru\u017ebene skupine. Ve\u010dkrat sem \u017ee poudaril, da raznolikost ne sme voditi v neenakost, temve\u010d v hvale\u017eno medsebojno sprejemanje. Resni\u010dna modrost je ve\u010dplastna, nau\u010dimo se je in jo \u017eivimo na poti skupaj. Le tako postane \u201cgonilo\u201d miru.<\/p>\n

Va\u0161a raziskava torej predstavlja poziv, po zaslugi \u017eensk in v imenu \u017eensk, ne za diskriminacijo, temve\u010d za vklju\u010devanje vseh, zlasti tistih najbolj ranljivih, na ekonomski, kulturni, rasni ravni in ravni spola. Nikogar ne smemo izklju\u010devati: to je sveto na\u010delo. Na\u010drt Boga Stvarnika je namre\u010d na\u010drt, ki je bistveno in vedno \u00bbvklju\u010dujo\u010d\u00ab, osredoto\u010den prav na \u00bbtiste, ki \u017eivijo na eksisten\u010dnem obrobju\u00ab. [2] Na\u010drt, ki ga lahko primerjamo z mamo, ki vidi svoje otroke kot razli\u010dne prste svoje roke. Vklju\u010dujo\u010de, vedno vklju\u010dujo\u010de.<\/p>\n

Drugi prispevek: ve\u010dje spo\u0161tovanje do drugih. Vsak \u010dlovek mora biti spo\u0161tovan v njegovem dostojanstvu in temeljnih pravicah: izobrazba, zaposlitev, svoboda izra\u017eanja in tako naprej. To \u0161e posebej velja za \u017eenske, ki so la\u017eje podvr\u017eene nasilju in zlorabi. Neko\u010d sem sli\u0161al strokovnjaka za zgodovino razlagati, kako so \u017eenske za\u010dele nositi nakit. V poligamni kulturi je mo\u017e, \u010de se je odlo\u010dil, da mu ena od njegovih \u017eena ni v\u0161e\u010d, tej rekel, naj odide, ona pa je morala takoj oditi z vsem, kar je imela na sebi, ne da bi se lahko vrnila po svoje stvari. Tako so po tej razlagi \u017eenske za\u010dele nositi zlato, nakit. Morda je to le legenda, a nam lahko vseeno nekaj pove. \u017de od nekdaj so bile \u017eenske prve, ki so bile odvr\u017eene, zavr\u017eene. In to je stra\u0161no narobe. Spo\u0161tovati je treba vsako osebo in njene pravice.<\/p>\n

Pred to krivico na\u0161ega \u010dasa ne smemo biti tiho. \u017denske so izkori\u0161\u010dane. Celo tukaj, v mestu! Pla\u010dajo te manj, \u010de si \u017eenska. Gorje ti, \u010de si nose\u010da, kajti \u010de je \u017ee videti, da si nose\u010da, ne bo\u0161 dobila slu\u017ebe. \u010ce pa se nose\u010dnost poka\u017ee na delovnem mestu, te bodo poslali stran. To je eden od na\u010dinov, kako so \u017eenske danes v velikih mestih zavr\u017eene \u2013 ker rojevajo otroke. Pomembno je, da se zavedamo, da je to krivica. Naj se sli\u0161ijo glasovi \u017eensk, ki so \u017ertve zlorab in izkori\u0161\u010danja, marginalizacije in neupravi\u010denih pritiskov \u2013 kot omenjene situacije na delovnem mestu. Postanimo glas njihove bole\u010dine in odlo\u010dno obsodimo krivice, ki so jim izpostavljene v razmerah, ki jim ne dopu\u0161\u010dajo nobene mo\u017enosti obrambe in odre\u0161itve. Ustvarimo prostor za dejavnosti, za katere so \u017eenske po naravi in potencialno bolj ob\u010dutljive ter usmerjene k varovanju \u017eivljenja v vsakem stanju, starosti in razmerah.<\/p>\n

Prehajamo na tretjo to\u010dko: soo\u010danje z novimi izzivi na druga\u010den na\u010din. Ustvarjalnost. Nesporno je, da \u017eenske na edinstven na\u010din prispevajo k skupnemu dobremu. To vidimo \u017ee v Svetem pismu, kjer imajo \u017eenske pogosto odlo\u010dilno vlogo v klju\u010dnih trenutkih zgodovine odre\u0161enja. Pomislimo na Saro, Rebeko, Judito, Suzano in Ruto. Vrhunec pa dose\u017eejo Marija in \u017eenske, ki so sledile Jezusu vse do kri\u017ea, kjer \u2013 ne pozabimo \u2013 edini mo\u0161ki, ki je ostal, je bil Janez, vsi drugi so od\u0161li. Ostali so le pogumni, in to so bile \u017eenske. Tudi v zgodovini Cerkve se lahko spominjamo na \u017eenske, kot so Katarina Sienska, Jo\u017eefina Bakhita, Edith Stein, Terezija iz Kalkute, pa tudi na \u201c\u017eenske iz sosednje hi\u0161e\u201d, tiste, ki so juna\u0161ko prena\u0161ale te\u017eke zakone, problemati\u010dne otroke\u2026 tak\u0161no je juna\u0161tvo \u017eensk. Poleg stereotipov dolo\u010denega tipa \u017eivljenjepisov svetnic, so to \u017eenske z izredno odlo\u010dnostjo, pogumom, zvestobo. Odlikuje jih sposobnost, da vztrajajo tudi sredi trpljenja, sposobnost posredovanja veselja, integritete, poni\u017enosti in trdne odlo\u010denosti.<\/p>\n

V Buenos Airesu sem se z avtobusom vozil v severozahodni del mesta. Tam je bilo veliko \u017eupnij. Avtobus je peljal mimo zapora, kjer je bila vedno dolga vrsta ljudi, ki so \u0161li obiskat zapornike. Devetdeset odstotkov teh ljudi so bile \u017eenske, matere. Matere, ki nikoli ne zapustijo svojih otrok! Matere. In to je mo\u010d \u017eenske: tiha mo\u010d, trajna mo\u010d. Zgodovina je polna tak\u0161nih \u017eensk, slavnih ali anonimnih (\u010deprav ne za Boga!), \u017eensk, ki so navdihovale in podpirale pot dru\u017ein, skupnosti in Cerkve. Nekatere od njih so ob prena\u0161anju te\u017eavnih in pokvarjenih mo\u017e, vendar \u0161e vedno skrbele za svoje otroke. To vidimo tudi tukaj v Vatikanu. \u017densk, ki trdo delajo, tudi na zelo odgovornih polo\u017eajih, je zdaj veliko, hvala Bogu. Na primer, odkar je \u017eenska postala generalni tajnik, stvari tu delujejo bolje, veliko bolje. In tudi drugje, kjer so \u017eenske, tajnice, itd.<\/p>\n

Na primer, v\u010dasih je gospodarski svet sestavljalo \u0161est kardinalov in \u0161est laikov, vsi mo\u0161ki. Pred dvema letoma je pri\u0161lo do kadrovske spremembe in zdaj je v njem en laik in pet laikinj. Za\u010del je delovati bolje, saj imajo \u017eenske druga\u010dne sposobnosti, drug na\u010din dela in so potrpe\u017eljive. Nek mo\u010dan sindikalni vodja nam je neko\u010d povedal svojo zgodbo. On je bil \u010dlovek, ki je zrasel iz rev\u0161\u010dine in je napredoval. Pripovedoval je, kako v mladosti ni imel o\u010deta, le mater, ki je bila zelo revna. Zaposlena je bila kot gospodinjska pomo\u010dnica. \u017divela sta v majhnem stanovanju z materino spalnico in majhno jedilnico, kjer je spal. Pogosto se je pono\u010di napil \u2013 takrat je bil star 22 ali 23 let \u2013 in ko je mati zjutraj odhajala v slu\u017ebo, se je ustavila in ga pogledala. On je bil buden, vendar se je pretvarjal, da spi; pogledala ga je in nato od\u0161la v slu\u017ebo. \u201cVztrajnost moje matere, ki me je gledala, me prena\u0161ala, ne grajala \u2026 to me je s\u010dasoma obrnilo in tako sem pri\u0161el tja, kjer sem danes.\u201d To lahko stori le \u017eenska, saj bi ga o\u010de vrgel iz hi\u0161e. Ceniti moramo na\u010din, kako \u017eenske delajo stvari: to je nekaj veli\u010dastnega.<\/p>\n