MISLI ZA PREMI\u0160LJEVANJE OB MOLITVENEM NAMENU <\/strong><\/p>\n

PREMI\u0160LJEVANJE O MOLITVENEM NAMENU<\/p>\n

NAGOVOR MLADIM UDELE\u017dENCEM PROJEKTA \u00bbPROGETTO POLICORO\u00ab, KI GA ORGANIZIRA ITALIJANSKA \u0160KOFOVSKA KONFERENCA
\nFran\u010di\u0161ek, 18. marca 2023*<\/p>\n

V sodobnem svetu politika ni na dobrem glasu, \u0161e posebej med mladimi, saj so podobno kot mi pri\u010de raznim \u0161kandalom. Vzrokov zanje je kar nekaj, seveda pa nam najprej prihajajo pred o\u010di korupcija, neu\u010dinkovitost in odtujenost od ljudi. Ravno zaradi tega \u0161e bolj potrebujemo po\u0161teno politiko. K najve\u010dji spremembi lahko doprinesejo ravno ljudje. To je posebej opazno na podro\u010dju lokalne uprave: ni vseeno, \u010de sta \u017eupan ali svetnik ljudem na razpolago ali ne. Prav tako ni vseeno, \u010de je politika odprta za resni\u010dno \u017eivljenje ljudi, \u010de prisluhne revnim ali pa ostaja v pala\u010dah zaprta in \u00bboddaljena\u00ab.To me spominja na svetopisemskega kralja Ahaba in Nabotov vinograd. Kralj si je \u017eelel imeti Nabotov vinograd, da bi lahko pove\u010dal svoj vrt, Nabot pa mu ga ni \u017eelel dati in ga ni mogel prodati, saj je bil vinograd zapu\u0161\u010dina njegovih prednikov. Kralj se je kot razvajen otrok razjezil in pasel mulo. Nato je njegova \u017eena, kraljica Jezebela \u2013 hudi\u010d \u2013 re\u0161ila te\u017eavo, tako da so zaradi njenega spletkarjenja Nabota po krivem obto\u017eili in ga umorili. Po Nabotovi smrti je kralj vzel njegov vinograd.<\/p>\n

V Ahabovem liku lahko vidimo najslab\u0161e politike, ki si utirajo pot na \u0161kodo drugih in ne delajo v prid skupnega dobrega, temve\u010d branijo lastne interese ter skrbijo za svoje zadovoljstvo, za vsako ceno. Ahab namre\u010d ni o\u010de, pa\u010d pa je gospodar, ki prevlada. Sv. Ambro\u017e je po tej svetopisemski zgodbi napisal knjigo z naslovom De Nabuthae, \u00bbO Nabotu.\u00ab Na nekem mestu ta mogo\u010dni svetnik zapi\u0161e: \u00bbZakaj zavra\u010date tiste, s katerimi si delite naravne dobrine, in si te prisvajate le zase?Zemljo je Bog ustvaril za skupno last vseh, bogatih in revnih. [\u2026] Narava, v kateri se rojevamo vsi enako ubogi, ne pozna razlike med bogatimi in revnimi. Rodimo se goli in nismo poslani na ta svet v zlatu in srebru. Na Zemljo pridemo goli, potrebni hrane, obleke in pija\u010de. Narava [\u2026] nas vse ustvarja enake in nas prav tako vse enako zapre v grobnico.\u00ab (1,2). To kratko, a dragoceno delo Sv. Ambro\u017ea vam bo zelo koristilo pri va\u0161i formaciji. Politika, ki vlada dominantno in ne slu\u017ei ljudstvu, ne zmore pokazati skrbi za so\u010dloveka, hodi po ubogih, izkori\u0161\u010da Zemljo in konflikte re\u0161uje z vojno; ne pozna dialoga. Kot pozitiven zgled iz Svetega pisma pa lahko vzamemo Jo\u017eefa, Jakobovega sina. Ljubosumni bratje so ga prodali v su\u017eenjstvo v Egipt. Po vseh pripetljajih so ga osvobodili in za\u010del je slu\u017eiti faraonu kot nekak\u0161en namestnik.<\/p>\n

Jo\u017eef se ni obna\u0161al kot gospodar, temve\u010d kot o\u010de; mar mu je bilo za kraljestvo in ko je udarila lakota, da spraviti \u017eito v ka\u0161\u010de; za skupno dobro. Pri tem je tako uspe\u0161en, da faraon naro\u010di ljudstvu: \u00bbPojdite k Jo\u017eefu; kar vam pore\u010de, to storite!\u00ab (1 Mz 41,55<\/a>). Enake besede je uporabila Marija na svatbi v Kani, ko je slu\u017eabnike napotila k Jezusu. Jo\u017eef, ki je bil tudi sam dele\u017een krivice, ni uveljavljal svojih interesov, temve\u010d si je prizadeval za interese ljudi. Sam je pla\u010dal za skupno dobro; bil je mojster miru, vzpostavljal je odnose, ki so ustvarjali dru\u017ebo. Kot je zapisal Don Lorenzo Milani: \u00bbTe\u017eave drugih ljudi so tudi moje te\u017eave. Dobra politika pomeni, da se skupaj prebijemo skoznje. \u010ce se skozi te\u017eave prebijamo sami, smo \u0161krti.\u00ab<\/p>\n

Tako enostavno je. Ta dva svetopisemska zgleda, en negativen in en pozitiven, nam pomagata razumeti, s kak\u0161no duhovnostjo se lahko napaja politika. Poudariti \u017eelim le dva vidika: ne\u017enost in rodovitnost. Ne\u017enost je \u00bbtista ljubezen, ki je resni\u010dna in privablja\u2026 Ne\u017enost je pot izbire, po kateri stopajo najmo\u010dnej\u0161i in najpogumnej\u0161i mo\u017eje in \u017eene.\u00ab Sredi vsakodnevnih skrbi v politi\u010dnem \u017eivljenju se morajo na\u0161ih src dotakniti ravno najmanj\u0161i, naj\u0161ibkej\u0161i in najbolj ubogi; to je njihova pravica, da se prito\u017eijo na\u0161emu srcu in du\u0161i.\u00ab (Okro\u017enica Vsi smo bratje, 194). Rodovitnost politike je zgrajena iz medsebojnega dajanja, dolgoro\u010dnega pogleda na prihodnost, dialoga, razumevanja, poslu\u0161anja, \u010dasa, ki ga vlo\u017eimo v nekaj, takoj\u0161njih in ne zapoznelih odgovorov. Rodovitnost politike pomeni, da se oziramo na prihodnost in prihodnje generacije; pomeni, da izpeljemo dolo\u010dene procese, ne pa zgolj zasedamo prostore. Naslednje velja za zlato pravilo: Ali z va\u0161o dejavnostjo zgolj zasedate prostor? \u010ce to po\u010dnete, ni dobro. Tako po\u010detje ne koristi niti va\u0161i skupini. Dobro pa bo, \u010de boste za\u010deli procese. \u010cas je pomembnej\u0161i od prostora. Dragi prijatelji, na koncu bi vam rad postavil nekaj vpra\u0161anj, ki bi si jih moral zastaviti vsak dober politik: \u00bbKoliko ljubezni sem vlo\u017eil v svoje delo? Kaj sem dobrega storil za napredek ljudi? Kak\u0161en odtis sem pustil dru\u017ebi? Katere pristne vezi sem ustvaril? Koliko pozitivnega sem dal svetu? Koliko miru sem po\u017eel v dru\u017ebi? Koliko dobrega sem dosegel na polo\u017eaju, ki mi je bil zaupan?\u00ab (ibid., 197). Naj vas ne zanimata le volilni konsenz ali osebni uspeh; zanimajo naj vas vklju\u010denost ljudi, zaganjanje podjetni\u0161tva, uresni\u010devanje sanj, ob\u010dutek pripadnosti neki skupnosti. Sodelovanje je balzam za rane demokracije. Vabim vas, da doprina\u0161ate, sodelujete in k temu povabite tudi svoje vrstnike; vselej z namenom in v slogu slu\u017eenja. Politik je slu\u017eabnik; \u010de politik ni slu\u017eabnik, je slab politik, ni pravi politik.<\/p>\n

*Celotno sporo\u010dilo: https:\/\/www.vatican.va\/content\/francesco\/en\/speeches\/2023\/march\/documents\/20230318-progetto-policoro.html<\/a> \u00a9 Copyright \u2013 Libreria Editrice Vaticana<\/p>\n