MISLI ZA PREMI\u0160LJEVANJE OB MOLITVENEM NAMENU <\/strong><\/p>\n

SPLO\u0160NA AVDIENCA<\/strong>
\nFran\u010di\u0161ek, 17. junij 2015<\/em><\/p>\n

Izku\u0161nja smrti brez izjeme pretrese vsako dru\u017eino. To je del \u017eivljenja, \u010deprav se zaradi dru\u017einske medsebojne ljubezni nikoli ne zdi nekaj naravnega. Posebej srce parajo\u010de je, ko star\u0161i pre\u017eivijo lastne otroke. Taka izku\u0161nja je v nasprotju z osnovno naravo odnosov, zaradi katerih ima dru\u017eina sploh smisel. Izguba sina ali h\u010dere ustavi \u010das. Odpre se brezno, ki pogoltne tako preteklost kot prihodnost. Smrt, ki vzame otroka ali mladega \u010dloveka, spodkopa obljube, darove in \u017ertve ljubezni, ki smo jo tako radostno sprejeli medse. Pogosto vidim star\u0161e, kako pridejo k ma\u0161i k sv. Marti s fotografijo sina, h\u010derke, dojen\u010dka, fantka, deklice in mi re\u010dejo: \u00bbNi ga ve\u010d, ni je ve\u010d.\u00ab Njihovi obrazi so polni \u017ealosti. Smrt nas pretrese, ko gre za otroka pa \u0161e toliko bolj. Vsa dru\u017eina ohromi in ostane brez besed. Otrok, ki izgubi katerega izmed star\u0161ev, do\u017eivlja podobno trpljenje. Spra\u0161uje \u00bbkje je o\u010dka? Kje je mamica?\u00ab \u00bbV nebesih je.\u00ab \u00bbZakaj je ne morem videti?\u00ab V tem vpra\u0161anju se skriva bole\u010dina \u017ealujo\u010dega otroka. Praznina zapu\u0161\u010denosti, ki se razprostira v njem, je \u0161e toliko huj\u0161a zaradi tega, ker \u0161e ni izkusil dovolj \u017eivljenja, da bi lahko sploh \u00bbpoimenoval\u00ab tisto, kar se je zgodilo. \u00bbKdaj se vrne o\u010dka?\u00ab \u00bbKdaj pride mamica?\u00ab Kaj naj re\u010demo ob trpljenju otroka? Tak\u0161en okus ima smrt v dru\u017eini.<\/p>\n

V tak\u0161nih primerih je smrt kot \u010drna luknja v \u017eivljenju dru\u017eine, ki je ne moremo pojasniti. V\u010dasih nas privede tako dale\u010d, da vso krivdo prevalimo na Boga. Ne\u0161teto ljudi \u2013 razumem jih \u2013 se bogokletno jezi na Boga: \u00bbZakaj si mi vzel sina, h\u010derko? Ni Boga, Bog ne obstaja! Zakaj je naredil to?\u00ab Take o\u010ditke sli\u0161imo zelo pogosto. Ta jeza izvira iz velike bole\u010dine srca; izguba sina, h\u010derke, mame ali o\u010deta prinese grozno \u017ealost. V dru\u017einah se to dogaja znova in znova. Kot \u017ee re\u010deno, je v takih primerih smrt kot luknja. Fizi\u010dna smrt ima \u0161e druge \u00bbzaveznike\u00ab, ki so celo huj\u0161i od nje. To so sovra\u0161tvo, zavist, napuh, pohlep; grehi sveta, ki delajo za smrt in je zaradi njih \u0161e bolj bole\u010da in nepravi\u010dna. Dru\u017einske vezi so \u017ee vnaprej dolo\u010dene, nemo\u010dne \u017ertve pomo\u010dnikov smrti, ki zgodovini \u010dlove\u0161tva sledijo tesno za petami. Samo pomislimo, kako absurdno \u00bbnormalno\u00ab je, ko v dolo\u010denih trenutkih grozo smrti \u0161e pove\u010dajo dogodki, ki jih izzoveta sovra\u0161tvo in neob\u010dutljivost drugih ljudi. Naj nam Gospod ne dovoli, da bi se navadili na take re\u010di!<\/p>\n

Veliko dru\u017ein Bo\u017ejega ljudstva po milosti Jezusovega so\u010dutja s svojimi dejanji dokazuje, da smrt nima zadnje besede: to je resni\u010dno dejanje vere. Ko \u017ealujo\u010da dru\u017eina \u2013 tudi tista zelo strta \u2013 najde mo\u010d, da za\u0161\u010diti vero in ljubezen, ki nas povezujeta z bli\u017enjimi, prepre\u010di smrti, da bi pobrala vse do zadnjega. Proti temini smrti se moramo bojevati z mo\u010dnimi deli ljubezni. \u00bbMoj Bog, razsvetli mojo temo,\u00ab je pro\u0161nja, ki jo izre\u010demo v ve\u010derni molitvi. V Lu\u010di Gospodovega Vstajenja \u2013 Gospod namre\u010d ne zapusti nikogar, ki mu ga je zaupal O\u010de \u2013, lahko odvzamemo \u017eelo smrti, kot pravi apostol Pavel (1 Kor 15,55<\/a>); lahko ji prepre\u010dimo, da bi nam zastrupljala \u017eivljenje, da bi na\u0161o ljubezen dajala v ni\u010d in da bi nas potiskala v najtemnej\u0161e brezno.<\/p>\n

V veri se lahko tola\u017eimo, saj vemo, da je Gospod premagal smrt enkrat za vselej. Na\u0161i dragi niso izgubljeni v temi ni\u010da: upanje nam zagotavlja, da so v dobrih in krepkih Bo\u017ejih rokah. Ljubezen je mo\u010dnej\u0161a od smrti. Zato ji moramo pustiti, da raste, da se krepi in varovala nas bo vse do dne, ko bo obrisana vsaka solza, ko \u00bbsmrti ne bo ve\u010d, pa tudi \u017ealovanja, vpitja in bole\u010dine ne bo ve\u010d.\u00ab (Raz 21,4<\/a>) \u010ce si dovolimo \u010drpati iz vere, izku\u0161nja \u017ealovanja lahko ustvari \u0161e mo\u010dnej\u0161e vezi, novo odprtost za bole\u010dino drugih dru\u017ein in novo bratstvo z dru\u017einami, ki so rojene in prerojene v upanju. Vera nam daje milost, da se rodimo in prerodimo v upanju. \u0160e enkrat bi se rad vrnil k zadnjemu stavku iz dana\u0161njega Evangelija (glej Lk 17, 11<\/a>\u201315). Ko je Jezus obudil nazaj v \u017eivljenje edinega sina matere, ki je bila vdova, beremo, da ga je \u00bbJezus dal njegovi materi.\u00ab In to je na\u0161e upanje! Gospod nam bo vrnil na\u0161e pokojne in bomo znova skupaj. To upanje ne razo\u010dara! Naj to Jezusovo dejanje ostane z nami: \u00bbin Jezus ga je dal njegovi materi.\u00ab Enako bo storil z vsemi na\u0161imi ljubljenimi!<\/p>\n

Vera nas varuje pred nihilisti\u010dnim pogledom na smrt in pred la\u017enimi tola\u017ebami sveta. Tako se kr\u0161\u010danska resnica \u00bbizogne me\u0161anju z razli\u010dnimi miti\u00ab in se ne prepu\u0161\u010da praznoverju (Benedikt XVI, Angelus, 2. november 2008). Danes morajo duhovniki in vsi kristjani na konkreten na\u010din izra\u017eati pomen vere pri \u017ealovanju v dru\u017eini. Ne smemo odre\u010di pravice do joka \u2013 moramo jokati \u2013 \u00bbJezus se je zjokal\u00ab in \u00bbse je vznemiril\u00ab na grobu cenjenega dru\u017einskega prijatelja (Jn 11, 33<\/a>\u201337). Zgled so nam lahko preprosta in mo\u010dna pri\u010devanja mnogih dru\u017ein, ki so se v najbolj mu\u010dnem trenutku prehoda v Ve\u010dnost, oprijele Kri\u017eanega in Vstalega Gospoda ter Njegove trdne obljube o vstajenju mrtvih. Bo\u017eje delo ljubezni je mo\u010dnej\u0161e od dela smrti. Biti moramo tesni sodelavci Bo\u017eje ljubezni \u2013 to pa lahko postanemo z vero! Spomnimo se Jezusovega dejanja: \u00bbIn Jezus ga je dal njegovi materi\u00ab \u2013 enako bo storil z nami in na\u0161imi dragimi, ko se znova sre\u010damo, ko bo smrt v nas zagotovo premagana. Bila je \u017ee premagana z Jezusovim kri\u017eem. Jezus nas bo znova zdru\u017eil z na\u0161imi dragimi!<\/p>\n

* Vir: https:\/\/www.vatican.va\/content\/francesco\/en\/speeches\/2023\/february\/documents\/20230218-convegno.html<\/a> \u00a9 Copyright \u2013 Libreria Editrice Vaticana<\/p>\n