Pismo generalnih ministrov Fran\u010di\u0161kovih redov ob osemstoletnici Hvalnice stvarstva (1225\u20132025)<\/em>
\nPesem SPRAVE<\/strong><\/p>\n

Uvodno pojasnilo<\/strong>
\nDragi bratje in sestre fran\u010di\u0161kovske dru\u017eine po vsem svetu,
\nGospod naj vam da svoj mir!<\/p>\n

S tem pismom \u017eelimo z vami podeliti veselje ob osemstoletnici Hvalnice stvarstva, obletnici, ki je ne moremo prezreti. Ta obletnica se popolnoma vklju\u010duje v zaporedje stoletnic, ki tvorijo enoten fran\u010di\u0161kovski jubilej: od Fonte Colomba do Greccia do La Verne, sv. Damijana in nazadnje do sv. Marije Angelske.
\nMed bole\u010dino in ljubeznijo La Verne, kjer je Fran\u010di\u0161ek prejel rane, in sre\u010danjem s \u00bbsestro smrtjo\u00ab, najdemo to pesem slavljenja in sprave, kar povzema Fran\u010di\u0161kov pogled na Boga in na svet, na stvarstvo in na ljudi, na samega sebe in na Najvi\u0161jega.
\nHvalnica je odraz dr\u017ee, kako je Fran\u010di\u0161ek gledal na resni\u010dnost \u2013 in skupaj jo \u017eelimo \u0161e naprej peti v duhu veselja.
\nV letu 2025, ki je Sveto leto in leto Hvalnice stvarstva, \u017eelimo skupaj ponovno odkriti globino te molitve, ki je pre\u017eivela skozi stoletja in \u0161e dandanes nagovarja srce \u010dlove\u0161tva in Cerkve. Hvalnico je Fran\u010di\u0161ek sestavljal postopoma od leta 1225 do leta 1226; ni le literarno besedilo, temve\u010d pri\u010devanje o celostnem pogledu na Boga Stvarnika, na stvarstvo, na vesoljno bratstvo in celostno na ekologijo \u2013 teme, ki jih je pape\u017e Fran\u010di\u0161ek mo\u010dno poudaril v svoji okro\u017enici Hvaljen moj Gospod.<\/p>\n

A. Na poti Cerkve<\/strong>
\nHvalnica veselja<\/em>
\nAli je mogo\u010de, da bi obstajala hvalnica brez uglasbitve? Si lahko zamislimo pesem brez zvoka, ki bi jo sicer spremljal? \u00bbHvaljen, moj Gospod, z vsemi tvojimi stvarmi\u00ab (1 FSp 3). Hvalnica Bo\u017ejega nor\u010dka je glasba, morda \u0161e prej kot besede, saj je Fran\u010di\u0161ek \u017eelel, da bi se s petjem oznanjalo odpu\u0161\u010danje in mir mogo\u010dnim sredi konflikta. To se je pozneje zgodilo z gibanjem \u00bbmirotvorcev\u00ab (paceri), imenovanim tudi gibanje Aleluja. Hvalnica sodi v \u017eanr srednjeve\u0161kih laudes in je v prvi vrsti hvalnica. Ni bila napisana za tiho branje, temve\u010d za deklamacijo preko petja. Prav tako se tudi (judovski) Jubilej za\u010dne z zvokom: s \u0160ofarjem, ovnovim rogom, ki \u2013 \u010de je cel in pravilno pripravljen \u2013 postane Yobel, trobenta jubileja. Katera liturgija lahko obstaja brez glasbe? In katera glasba brez glasbil, ki jih daje sam\u00f3 stvarstvo, delo Bo\u017ejih rok? Ne mehanska glasbila, temve\u010d zgolj pihala in brenkala, narejena iz \u017eivalskih in rastlinskih materialov, so bila dovoljena za izra\u017eanje vzvi\u0161enosti hvale Bogu, ki je \u00bbdobro, najvi\u0161je dobro, Gospod Bog, \u017eivi in resni\u010dni\u00ab (FhBn 3). In kot pravi psalm: \u00bbZbudite se, harfa in citre, zbuditi ho\u010dem jutranjo zarjo\u00ab (Ps 108 (107), 3). \u010clovek ne more biti re\u0161en brez stvarstva. Ko delujemo proti opus Dei, \u0161kodujemo sebi in na\u0161i zavezi s Stvarnikom. Po vzhodni tradiciji \u010dlovek, ki grdo ravna z naravo, izgubi ob\u010dutek za lepoto; kdor je ne varuje, postane len; kdor zanemari njeno druga\u010dnost, zapade v nevednost. Duhovnost zahvaljevanja je spremljala Fran\u010di\u0161ka od spreobrnjenja do sre\u010danja s sestro smrtjo, skozi vse te\u017eave \u010dlove\u0161kega \u017eivljenja, kot jih opisuje Fran\u010di\u0161kov primer o \u00bbresni\u010dnem in popolnem veselju\u00ab (FRpv). \u00bbHvaljen, moj Gospod, v onih, ki \u2026 prena\u0161ajo slabosti in trpljenje\u00ab (FSp 10). Ni sprave z brati brez sprave z zemljo, kot zapoveduje oznanilo Jubileja. Ali je mogo\u010de razglasiti osvoboditev su\u017enjev, \u010de ni odpravljena krivica v posedovanju zemlje? Da, svoboda su\u017enjev je mogo\u010da le skupaj s po\u010ditkom zemlje! \u00bbKrik zemlje in krik ubogih!\u00ab \u2013 Fran\u010di\u0161ek ne pozna nasprotij in razdelitev. V jeziku Hvalnice razlika postane harmonija in ne nasprotje, dopolnjevanje in ne neskladje. Tudi slovni\u010dne oblike samostalnikov nakazujejo na ritem vzajemnosti: brat sonce in sestra luna, brat veter in sestra voda, brat ogenj in na\u0161a sestra-mati zemlja (FSp 3-9). To ni le slogovni okras, ampak resni\u010dna teolo\u0161ka vizija, za katero je Fran\u010di\u0161ek dozorel na svoji evangeljski poti. Kozmi\u010dno bratstvo, ki ga opeva, razlik ne odpravlja, temve\u010d jih dopolnjuje znotraj reda spo\u0161tovanja in vzajemnosti, kar odra\u017ea izvirno vez med mo\u0161kim in \u017eensko, med nebom in zemljo, med lu\u010djo in temo. Njegova pesem tako ni zgolj preprosto na\u0161tevanje bitij, temve\u010d je povezovanje le-teh v enoto, kjer se celo najbolj skrajni kontrasti \u2013 dan in no\u010d, mraz in vro\u010dina \u2013 spravijo v eno ve\u010djo celoto. Iz te simfonije ni ni\u010d izklju\u010deno: raznolikost stvarstva ne pomeni razdrobljenost, temve\u010d bogastvo. Vsako bitje je v svoji enkratnosti poklicano, da sodeluje v skupnem slavljenju Stvarnika: \u00bbHvaljen, moj Gospod, v bratu vetru \u2026 v obla\u010dnem in jasnem, sploh vsakem vremenu\u00ab (FSp 6). Fran\u010di\u0161ek je spoznal, da enotnost ni enoli\u010dnost, temve\u010d ob\u010destvo: preplet odnosov, v katerih sleherno bitje ne obstaja zgolj za sebe, temve\u010d v povezanosti z ostalimi, v redu dopolnjevanja in vklju\u010denosti, kar odseva Bo\u017ejo dobroto.<\/p>\n

Najvi\u0161jemu dobremu Gospodu<\/em>
\nVse je povezano, vse je v odnosu: vse je trinitari\u010dno. Bog je vse in vse je v Bogu. Kako izraziti veselje Najvi\u0161jemu, vsemogo\u010dnemu, dobremu Gospodu, ki je po tisti no\u010di telesnih in duhovnih muk pri sv. Damijanu ponovno potola\u017eil Fran\u010di\u0161ka z obljubo ve\u010dnega odre\u0161enja preko videnja, podobnega \u010dudovitemu vrtu? Le zvoki, barve, okusi in vonj \u017eivih bitij omogo\u010dajo, da v polnosti vrnemo hvalo Stvarniku vesolja. Le stvarstvo lahko ponudi jezik in melodijo za opevanje njegove lepote: \u00bbV lepih stvareh prepoznava Fran\u010di\u0161ek Najvi\u0161jo Lepoto in iz vsega tega, kar je zanj dobro, se zasli\u0161i vzklik: Kdor nas je ustvaril, je neskon\u010dno dober\u00ab (drugi \u017eivljenjepis Toma\u017ea \u010celanskega o sv. Fran\u010di\u0161ku Asi\u0161kem [Mem 165; ni prevedeno]). \u00bbMoj Bog, moj Bog!\u00ab (Ro\u017eice svetega Fran\u010di\u0161ka II). Fran\u010di\u0161ek je to ponavljal vso no\u010d v hi\u0161i Bernarda Kvintavalskega. To je bil Jezusov krik na kri\u017eu (prim. Mt 27,46<\/a>; Mr 15,34<\/a>), zdru\u017een z upanjem svetega Pavla: \u00bbda bo Bog vse v vsem\u00ab (1 Kor 15,28<\/a>). Tudi na gori La Verna, kot pripoveduje brat Leon, se je Fran\u010di\u0161ek ponovno zatopil v kontempliranje globo\u010din Bo\u017eje ljubezni: \u00bbKdo si, najslaj\u0161i moj Bog? Kaj sem jaz, podel in ni\u010dvreden \u010dlovek?\u00ab (Ro\u017eice svetega Fran\u010di\u0161ka (tretje premi\u0161ljevanje o presvetih ranah)). Na La Verni kon\u010dno brez oklevanja vzklikne: \u00bbTi si vse na\u0161e bogastvo do zadostnosti\u00ab (FhBn 4). Bog je vse in vse je v Bogu. Fran\u010di\u0161ek ne preneha z opevanjem neskon\u010dnega veli\u010dastva in dobrote Boga: \u00bbTi, Gospod, si najvi\u0161je dobro, ve\u010dno dobro, iz katerega vse dobro izhaja, brez katerega ni\u010d dobrega ne obstaja\u00ab (FO\u010de 2). Kako torej on, predani bralec Svetega pisma, ne bi prepoznal v samem stvarstvu Bo\u017ejega pe\u010data, knjige, ki pripoveduje o Njegovi lepoti?
\nO tem pripoveduje Toma\u017e \u010celanski, njegov prvi \u017eivljenjepisec:<\/p>\n

\u00bbKdo bi lahko opisal njegovo neizmerno ljubezen do Bo\u017ejih bitij in s kak\u0161no \u010dutenjem je v njih ob\u010dudoval modrost, veli\u010dino in dobroto Stvarnika? Prav zaradi tega razloga, medtem ko je ob\u010dudoval sonce, luno in zvezde neba, je njegov duh preplavljalo neizrekljivo veselje … \u00ab (\u017divljenje svetega Fran\u010di\u0161ka [VbF 80] (prvi \u017eivljenjepis Toma\u017ea \u010celanskega o sv. Fran\u010di\u0161ku Asi\u0161kem)).<\/p><\/blockquote>\n

Toma\u017e \u010celanski, njegov prvi \u017eivljenjepisec, nima dvomov in ne neha izpopolnjevati svoje pripovedi o izvoru Hvalnice in njenem ustvarjalnem izvoru tudi s svojim na\u010dinom poro\u010danja v Spominu v hrepenenju du\u0161e (drugi \u017eivljenjepis Toma\u017ea \u010celanskega o sv. Fran\u010di\u0161ku Asi\u0161kem [Mem 165; ni prevedeno]):<\/p>\n

Tista \u00bbizvorna\u00ab Dobrota, ki bo nekega dne vse v vseh, se je temu
\nsvetniku \u017ee takrat jasno razodevala kot vse v vseh stvareh.<\/p><\/blockquote>\n

B. Za vesoljno bratstvo<\/strong>
\nS pomo\u010djo (\u017eivih) bitij<\/em>
\n\u00bbNajvi\u0161ji, vsemogo\u010dni, dobri Gospod \u2026 \u00ab \u2013 Fran\u010di\u0161ek ne bi mogel dodeliti vzvi\u0161enej\u0161ih nazivov za opredelitev kozmi\u010dne polnosti Boga, tako kot jo je sam do\u017eivljal! Toda prav ob zrenju neizmerne veli\u010dine O\u010deta vseh stvari Fran\u010di\u0161ek odkrije brezno lastne ni\u010dnosti. Predstava o vzvi\u0161enosti Najvi\u0161jega v njem poglobi zavedanje o lastni majhnosti in ga spodbudi, da na pomo\u010d pokli\u010de ustvarjena bitja. \u010cezmerna dobrota tega Boga \u2013 edinega, ki je vreden hvale \u2013 mu je onemogo\u010dila, da bi si celo drznil izgovoriti njegovo ime:<\/p>\n

\u00bbTebi hvala, slava in \u010dast in ves blagoslov. Tebi, najvi\u0161jemu, edinemu pristoji in nih\u010de ni vreden tebe imenovati\u00ab (FSp 1-2).<\/p><\/blockquote>\n

V dvigajo\u010dem se hvalospevu, ki ga Bogu izreka \u0161tiriindvajset stare\u0161in iz knjige Razodetja (Raz 4,11<\/a>), je Fran\u010di\u0161ek prepoznal vrh(unec) svoje duhovne poti; ta pot vodi od \u00bbspoznanja\u00ab Boga \u2013 \u00bbsamo dobro, najvi\u0161je dobro, vse dobro\u00ab \u2013 k \u00bbhvale\u017enosti\u00ab zaradi njegove dobrote, vzvi\u0161enosti in lepote, ter naposled pripelje \u010dloveka k \u00bbpovrnitvi \u00ab vsega preko slavljenja:<\/p>\n

\u00bbDarujmo najvi\u0161jemu in vzvi\u0161enemu Gospodu Bogu vse dobrine; in priznavajmo, da so vse njegove ter se za vse zahvaljujmo njemu, od katerega prihaja vse dobro\u00ab (FNPVod XVII, 17).<\/p><\/blockquote>\n

\u010ce je v Vodilu Kristus tisti, ki prihaja na pomo\u010d \u010dlove\u0161tvu, ki \u00bbni vredno, da bi te imenovalo\u00ab (FNPVod XXIII, 5), pa so v Hvalnici prav \u017eiva bitja tista, ki posodijo svoj glas \u010dlove\u0161kemu rodu. To je velika Fran\u010di\u0161kova intuicija, ki jo je pape\u017e Fran\u010di\u0161ek ponovno obudil v okro\u017enici Laudato si\u2019, ko je Asi\u0161kega svetnika postavil za vzor celostne ekologije:<\/p>\n

\u00bbVerjamem, da je sv. Fran\u010di\u0161ek naravnost odli\u010den zgled za to, kar je slabotnega, kakor tudi za veselo in pristno \u017eiveto celostno ekologijo [\u2026]. Bil je mistik in romar, ki je \u017eivel v preprostem in \u010dudovitem sozvo\u010dju z Bogom, z ljudmi, z naravo in s samim seboj\u00ab (LS 10).<\/p><\/blockquote>\n

Sledi u\u010dlove\u010dene Besede<\/em>
\nSamo v stvarstvu \u010dlovek \u2013 nebogljen, kot se sam tega zaveda \u2013 najde pomo\u010d, da lahko Bogu izre\u010de hvalo \u00bbtako, kot ta njemu pristoji\u00ab. Fran\u010di\u0161ek v svojih Opominih poudarja, da \u00bbvse stvari, kar jih je pod nebom, po svoji naravi slu\u017eijo Stvarniku, ga spoznavajo in se mu pokoravajo bolje od tebe\u00ab (FOpom 5,2). To ni nekak\u0161na pesni\u0161ka iznajdba, temve\u010d sad njegovega pozornega branja Svetega pisma.
\nV liturgiji se \u017eiva bitja pojavijo predvsem kot zvo\u010dna knjiga, ki pripovedujejo o \u00bbslavi\u00ab svojega Stvarnika: \u00bbNebesa razgla\u0161ajo Bo\u017ejo slavo, nebesni svod oznanja, da je delo njegovih rok\u00ab (Ps 19 (18),2).
\nVeliko razprave je bilo med strokovnjaki o pomenu besede \u00bbz\u00ab v stavku \u00bbhvaljen, moj Gospod, z vsemi tvojimi stvarmi\u00ab. Ali gre za prislovno dolo\u010dilo, ki dela dru\u017ebo (\u00bbhvaljen bodi, Gospod in skupaj s teboj naj bodo hvaljene vse stvari, ki si jih ustvaril\u00ab) ali za prislov sredstva (\u00bbhvaljen bodi, Gospod, po vseh stvareh\u00ab)? Trditev o \u010dlove\u0161ki nevrednosti na za\u010detku Hvalnice bi lahko govorila v prid drugi razlagi. Ker v sebi ne najde glasu, vrednega hvale, Fran\u010di\u0161ek sprejme povabilo psalmista: \u00bbGospod, hvalila te bodo vsa tvoja dela\u00ab (Ps 145 (144),10). V Fran\u010di\u0161kovih spisih se pojavljata pomena, tako skupaj z vsemi tvojimi stvarmi, kot tudi po njih: po njih nas razsvetljuje\u0161 in ohranja\u0161. Mar ni meso potemtakem temelj odre\u0161enja?<\/p>\n

V pesni\u0161kem pogledu<\/em>
\nDa stvarstvo ni delo zlobnega demiurga \u2013 kot je to v Fran\u010di\u0161kovem \u010dasu u\u010dilo krivoversko gibanje katarov \u2013 ampak sad lepote Najvi\u0161jega, dobrega Gospoda, je razvidno predvsem v kitici o \u00bbmateri zemlji\u00ab. Medtem ko Fran\u010di\u0161ek skrbno prebira besedilo iz Prve Mojzesove knjige:<\/p>\n

\u00bbZemlja naj po\u017eene zelenje \u2026 rastline \u2026 Zemlja naj rodi \u017eiva bitja, \u017eivino, laznino in zveri zemlje \u2026 Tedaj je Gospod Bog naredil \u010dloveka iz prahu zemlje\u00ab (1 Mz 1,11.24; 2,7<\/a>),<\/p><\/blockquote>\n

prepoznava materinsko razse\u017enost zemlje. Zemlja je \u00bbsoroditeljica\u00ab vseh drugih ustvarjenih bitij, tudi \u010dloveka. Ne le, da je zemlja ob stvarjenju pomagala soustvarjati \u017eivljenje, temve\u010d \u0161e naprej opravlja svojo materinsko slu\u017ebo skozi celotno zgodovino, saj \u00bbhrani\u00ab in \u00bbgospodinji\u00ab vsakemu \u017eivemu bitju. Mati zemlja gospodinji zato, ker hrani \u2013 izvaja politi\u010dno slu\u017eenje na na\u010din, da nosi predpasnik dojilje, ki je podoben tistemu, katerega je Jezus nadel ob umivanju nog. \u00bb \u2026 in prina\u0161a razli\u010dno sadje in pisane ro\u017ee z zelenjem\u00ab (FSp 9). Zelenje ni le hrana, ki bi imela zgolj koristno vlogo, temve\u010d je prav tako stvaritev, vredna ob\u010dudovanja \u2013 skupaj s pisanimi ro\u017eami. To spoznanje izvira iz Fran\u010di\u0161kove pesni\u0161ke domiselnosti. Tudi Toma\u017e \u010celanski se nad tem \u010dudi:<\/p>\n

\u00bbIn kak\u0161no zamaknjenost misli\u0161, da mu je povzro\u010dala lepota cvetov, ko je ob\u010dudoval njihove oblike ali vdihaval njihove ne\u017ene di\u0161ave? \u010ce je zagledal cveto\u010de travnike, se je ustavil, da bi jim pridigal, in jih je vabil, naj hvalijo Gospoda kot bitja, obdarjena z razumom\u00ab (\u017divljenje svetega Fran\u010di\u0161ka [VbF 81] (prvi \u017eivljenjepis Toma\u017ea \u010celanskega o sv. Fran\u010di\u0161ku Asi\u0161kem)).<\/p><\/blockquote>\n

C. Blagor njim, ki prena\u0161ajo slabosti in trpljenje<\/strong>
\nNa stopni\u0161\u010du stvarstva<\/em>
\nNa koncu pridemo na vrsto mi, ljudje. Vklju\u010ditev mo\u017e in \u017eena znotraj Hvalnice deluje skoraj kot \u00bbpreskok\u00ab, nenaden zasuk, ki daje nepredviden pospe\u0161ek znotraj te pesmi. Izgleda, kot da bi Fran\u010di\u0161ek vse do zdaj pripravljal prostor za novost ali druga\u010dnost teh zadnjih razlogov za hvalo. Fran\u010di\u0161kova ekologija \u2013 da bi bila resni\u010dno celostna \u2013 \u010dloveka ne more pustiti \u00bbzunaj\u00ab. Toda vpra\u0161anje, ki se na tem mestu zastavlja je \u2013 katerega \u010dloveka.
\nDo tega trenutka je bil \u010dlovek, izgnan iz raja in brez besed, da bi slavil svojega Boga, prisiljen opirati se na vso stvarstvo do te mere, da ga je skoraj prosil za njegovo posredovanje. Zdaj je pripravljen ponovno vstopiti v igro, saj je na\u0161el druge besede. Katere? \u010ceprav Hvalnica nima enotne kompozicije v \u010dasu in prostoru, izra\u017ea dosledno enotnost mi\u0161ljenja.
\nNaravni elementi, ki so bili doslej opisani, so povzdignjeni za to, kar po naravi so, in za to, v \u010demer koristijo \u010dloveku. \u017de samo prepoznanje tega dejstva in hvaljenje Boga zaradi njega, je korak naprej. Toda Fran\u010di\u0161ek \u010dloveka ne hvali na enak na\u010din. Ne hvali ga zaradi prirojenih lastnosti, temve\u010d zaradi ne\u010desa, kar ni samoumevno: sposobnosti, da prebiva v skrivnosti \u017eivljenja \u2013 tudi tam, kjer so njene meje. Mar ni ta isti Fran\u010di\u0161ek sam napisal Hvalnico prav v obdobju svojega \u00bbobrobnega\u00ab bivanjsko-eksistencialnega polo\u017eaja? (Leggenda Perugina [CAss 83]). Fran\u010di\u0161ek hvali samo \u00bbtega \u010dloveka\u00ab, ne pa vseh ljudi nasploh. \u010clovek je namre\u010d zmo\u017een zavestno biti znotraj konfliktnih situacij, znotraj spodrsljajev, ran, kontradiktornosti, v navideznem porazu. Fran\u010di\u0161ek dobro ve, da nasprotje ljubezni ni sovra\u0161tvo, temve\u010d posedovanje, ki pa lahko vodi zgolj v sovra\u0161tvo. Ve, da je objeti nekaj drugega kot zadr\u017eati: in Fran\u010di\u0161ek no\u010de ve\u010d ni\u010desar posedovati \u2013 niti samega sebe niti svojih omejitev in krhkosti ter svojih strahov in zla, ki mu ga povzro\u010dajo drugi.<\/p>\n

Zadnje stopnice<\/em>
\nHvalnica je povsem kristolo\u0161ka, saj nam pove nekaj o Kristusu, posledi\u010dno pa tudi predstavlja fran\u010di\u0161kovsko antropologijo \u2013 pove nam namre\u010d, kdo naj bi bil \u010dlovek po Kristusovi podobi. \u010ce je Jezus s kri\u017ea odpustil, potem je \u2013 v mo\u010di tega istega odpu\u0161\u010danja (\u00bbzaradi tvoje ljubezni\u00ab) \u2013 \u010dlovek resni\u010dno \u010dlovek, \u010de tudi sam odpu\u0161\u010da tudi sredi zla. Zna odgovoriti druga\u010de na zlo, ki ga prejme, in prekine njegov krog. Je svoboden, saj se lahko odlo\u010di, da ne bo \u0161iril zla, ki ga je na svetu \u017ee tako dovolj.
\nV upodobljenosti po Kristusu pa je veli\u010dina \u010dloveka tudi v tem, da zna sprejeti kot tudi osmisliti bolezen in svojo lastno krhkost in da jih ne vidi zgolj kot \u017eivljenjska naklju\u010dja, temve\u010d kot prostor \u017eivljenja. Gobavec je v enem izmed prizorov iz Ro\u017eic rekel takole: \u00bbKak mir morem imeti od Boga, ki mi je mir in vse dobro vzel in me vsega gnilega in smrde\u010dega naredil?\u00ab (Ro\u017eice svetega Fran\u010di\u0161ka XXV). Na to mu je Fran\u010di\u0161ek odgovoril \u2013 potem ko je brate spodbudil, naj skrbijo za bolnega sobrata: \u00bbPotrpi, moj sin, zakaj Bog nam na tem svetu po\u0161ilja bolezni telesa v zveli\u010danje du\u0161e, ker so nam v veliko zaslu\u017eenje, kadar jih potrpe\u017eljivo prena\u0161amo\u00ab (Ro\u017eice svetega Fran\u010di\u0161ka XXV).
\nNa koncu (Hvalnice) pridemo do sprejetja smrti \u2013 vsake smrti, tudi vsakdanje \u2013 tiste \u010deri, ob kateri se razbijejo vsi na\u0161i prividi vsemogo\u010dnosti; imenujemo jo \u00bbsestra\u00ab. To pomeni sprijazniti se z njo, lahko bi celo rekli \u2013 ji odpustiti. Toda pod pogojem, da do sre\u010danja z njo pridemo \u017eivi \u2013 resni\u010dno in evangeljsko \u017eivi.
\nGre za vpra\u0161anje \u017eivljenja, ne smrti: sre\u010dati se s smrtjo pomeni soo\u010diti se z globo\u010dinami smiselnosti na\u0161ega \u017eivljenja. \u0160ele ko \u010dlovek preide skozi odpu\u0161\u010danje in sprejetje \u010dlove\u0161ke krhkosti in smrti, si lahko tisti, ki je bil na za\u010detku celo nevreden \u00bbimenovati\u00ab Gospoda, kon\u010dno upa hvaliti ga na ves glas \u2013 v zboru skupaj z vsem stvarstvom. In tak \u010dlovek je sveti Fran\u010di\u0161ek \u2013 in z njim vsaka oseba, ki je svobodna, spravljena in upodobljena po Kristusu. To, slu\u017eenje (biti v slu\u017ebi nekoga, izbrati zadnje mesto, biti podrejen vsem (FNPVod V,9; FPVod X,9) in to storiti \u00bbv veliki poni\u017enosti\u00ab, torej po Kristusovem zgledu, ki \u00bbse vsak dan poni\u017ea\u00ab (FOpom I,16; prim. FhBn 4)), skupaj s poveli\u010devanjem, blagoslavljanjem in zahvaljevanjem, je tisto, kar bi moral vsak mo\u0161ki in vsaka \u017eenska najbolje znati, da bi ostali resni\u010dno \u010dlove\u0161ki. Tako je krotki Fran\u010di\u0161ek v Hvalnici predvidel eno samo \u00bbgorje\u00ab, namenjeno tistim ljudem, ki no\u010dejo biti tak\u0161ni.<\/p>\n

D. V Bo\u017ejem srcu<\/strong>
\nZa dober premislek<\/em>
\nHvalnica ni bila napisana v enem samem trenutku, ampak v ritmu samega Fran\u010di\u0161kovega \u017eivljenja:
\n\u2022\tJeseni 1225, ko je bival pri sv. Damijanu in je bil \u017ee skoraj povsem slep, je sestavil kitice, posve\u010dene stvarstvu.
\n\u2022\tJulija 1226, med bivanjem v \u0161kofovi rezidenci v Assisiju, je dodal kitice o odpu\u0161\u010danju in miru.
\n\u2022\tOb koncu leta 1226, tik pred smrtjo, je dodal \u0161e kitico o sestri smrti.<\/p>\n

Hvalnica ni zgolj odraz notranjega razmisleka, temve\u010d sad misijonske du\u0161e. V vrsticah, posve\u010denih miru in odpu\u0161\u010danju, se pojavi \u017eelja, da bi bratje \u00bb\u0161li z njim po vsem svetu, oznanjali in peli hvalo Gospodu\u00ab ([Spec 100]). Izbira ljudskega jezika in ne latin\u0161\u010dine pa razodeva njegovo voljo, da bi sporo\u010dilo doseglo vsako srce \u2013 brez kulturnih ali dru\u017ebenih pregrad. Hvalnica je v svojem bistvu ne\u017een klic k spreobrnjenju, povabilo k spremembi \u017eivljenja \u2013 ne kot moralni ukaz, temve\u010d kot odprtost za izkustvo Boga znotraj stvarstva. Da bi lahko vstopili v to logiko hvale\/slavljenja, nam Fran\u010di\u0161ek ponuja dva klju\u010da: \u010distost srca in ubo\u0161tvo duha.<\/p>\n

Avtenti\u010dna teolo\u0161ka vizija<\/em>
\nHvalnica utele\u0161a liturgi\u010dno dinamiko z dvojnim gibanjem: spust, ko se pogled odpre in prepozna Bo\u017ejo navzo\u010dnost v vsaki stvari, in povratek, ko je vse, kar obstaja, ponovno darovano Stvarniku. Ta ista kr\u0161\u010danska izku\u0161nja je usmerjala Fran\u010di\u0161kov pogled na zgodovino odre\u0161enja, po kateri jo je dojemal v kro\u017enem ritmu, ki zdru\u017euje in spravlja. Fran\u010di\u0161ek postane glas pesmi izstopanja iz samega sebe, saj se tisti, ki slavi, odpove samemu sebi, da bi spoznal, da dobro ne pomeni posedovati, temve\u010d je dar, ki ga prejme\u0161 in deli\u0161 naprej. Hvalnica je izraz odre\u0161enega pogleda na svet, za katerega je Fran\u010di\u0161ek dozorel na svoji poti vere. Fran\u010di\u0161kovo petje
\nzajema iz globoke notranje pomiritve \u2013 spravljen je s samim seboj, z bli\u017enjimi, s stvarstvom in s skrivnostjo smrti. To vesoljno bratstvo se rodi iz prepri\u010danja, da je vse, kar je Bog ustvaril, dobro. Njegov pogled, dale\u010d od tega, da bi bil zaznamovan s trpljenjem, ki ga je sicer mu\u010dilo v \u010dasu pisanja Hvalnice, se odpre velikono\u010dni izku\u0161nji: sredi teme slep prepeva svetlobi; v bolezni bolnik poveli\u010duje lepoto zemlje; ob bli\u017enji smrti umirajo\u010di oznanja ve\u010dno bla\u017eenost: \u00bbHvaljen, moj Gospod, v na\u0161i sestri smrti\u00ab (FSp 12).
\nV Hvalnici Fran\u010di\u0161ek razgrne misel, v kateri se po\u010delo in konec stvarstva prepletata v eni in isti hvalnici \u2013 kot nekak\u0161en odmev prvotne pravi\u010dnosti in kot napoved polnosti Bo\u017ejega kraljestva. Ta himna, stkana iz \u010distega pogleda tistega, ki se je nau\u010dil gledati svet z o\u010dmi vere, ne spominja le na prvotno harmonijo, v kateri je bilo vse ustvarjeno kot dobro, temve\u010d oznanja tudi dokon\u010dno izpolnitev Bo\u017ejega na\u010drta \u2013 ko bo vsa stvarnost, preoblikovana z milostjo, ponovno odkrila svojo pripadnost Bogu. Tako Fran\u010di\u0161ek opeva preteklost in prihodnost Bo\u017ejega sna preko himne, ki je hkrati spomin in prerokba, gotovost in upanje, praznovanje in hrepenenje. Njegova hvalnica ni zgolj preprosto priznanje ustvarjene lepote, ampak izpoved vere v Tistega, ki je dober do vseh in \u010digar ljudom\u00edlost se\u017ee do vseh njegovih del (Ps 145 (144),9), ki s svojo ljubeznijo podpira vse vesolje in ga vodi k njegovi poslednji polnosti.<\/p>\n

Zaklju\u010dek<\/strong>
\nDragi bratje in sestre fran\u010di\u0161kovske dru\u017eine,
\nvabimo vas, da z veseljem obhajate osemstoletnico Hvalnice stvarstva v jubilejnem letu 2025. Prevzemimo tudi sami \u010dist in prero\u0161ki pogled asi\u0161kega ubo\u017eca, ki je znal v vsaki stvari prepoznati Stvarnikov pe\u010dat \u2013 pogled, ki nas vse kli\u010de v vesoljno bratstvo in ki zaobjame celoten kozmos. V \u010dasu, ko se rane zemlje in krik ubogih mo\u010dno sli\u0161ijo, nas Fran\u010di\u0161kov glas vabi, da ponovno odkrijemo lepoto biti tujci in popotniki na tem svetu \u2013 varuhi in ne gospodarji stvarstva, bratje in sestre slehernega \u017eivega bitja. Njegova pesem nas spodbuja, da postanemo ustvarjalci miru in odpu\u0161\u010danja, da \u017eivimo ranljivost ne kot omejitev, temve\u010d kot odprtost za drugega, da vklju\u010dimo smrt v veliko skrivnost \u017eivljenja.
\nS Fran\u010di\u0161kom se u\u010dimo sprejemati vso resni\u010dnost \u2013 od najsvetlej\u0161e do najtemnej\u0161e \u2013 znotraj izkustva slavljenja in darovanja. Hvalnica nas u\u010di, da ni \u017eivljenj brez smisla, ne bitij brez glasu, niti situacij izven Bo\u017ejega so\u010dutja. Vse je objeto z O\u010detovo ne\u017enostjo in vse lahko postane prilo\u017enost za hvalo.
\nNaj nam obhajanja osemstoletnic pomagajo ponovno odkriti \u010distost Fran\u010di\u0161kovega pogleda \u2013 pogleda, ki je zmo\u017een iti onkraj navideznega in je sposoben prepoznati dostojanstvo in lepoto vsakega bitja.
\nTako bomo mogli postati, kakor on, pevci sprave in upanja za na\u0161 \u010das, prebujajo\u010d v srcih sposobnost \u010dudenja, zahvaljevanja in skrb za skupen dom.
\nS hvale\u017enostjo in upanjem vas blagoslavljamo v Gospodu.<\/p>\n

br. Massimo Fusarelli, OFM
\nbr. Carlos Trovarelli, OFMConv
\nbr. Roberto Genuin, OFMCap
\nbr. Amando Trujillo Cano, TOR<\/p>\n

Assisi, 1. september 2025<\/p>\n

Pismo v PDF obliki >>><\/strong>
\n<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pismo generalnih ministrov Fran\u010di\u0161kovih redov ob osemstoletnici Hvalnice stvarstva (1225\u20132025) Pesem SPRAVE Uvodno pojasnilo Dragi bratje in sestre fran\u010di\u0161kovske dru\u017eine po vsem svetu, Gospod naj vam da svoj mir! S tem pismom \u017eelimo z vami podeliti veselje ob osemstoletnici Hvalnice stvarstva, obletnici, ki je ne moremo prezreti. Ta obletnica se popolnoma vklju\u010duje v zaporedje stoletnic,… Preberi ve\u010d »Pesem SPRAVE<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":4951,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"neve_meta_sidebar":"","neve_meta_container":"","neve_meta_enable_content_width":"off","neve_meta_content_width":70,"neve_meta_title_alignment":"","neve_meta_author_avatar":"","neve_post_elements_order":"","neve_meta_disable_header":"","neve_meta_disable_footer":"","neve_meta_disable_title":"","footnotes":""},"categories":[11],"tags":[],"class_list":["post-4950","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-ofm"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/4950","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=4950"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/4950\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":4956,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/4950\/revisions\/4956"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/4951"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=4950"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=4950"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=4950"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}