SOLIDARNI IN ODGOVORNI<\/strong>
\nManj\u0161i bratje v sedanji krizi<\/em><\/p>\n

<\/a><\/p>\n

V formatu PDF<\/strong><\/a><\/p>\n

Dragi bratje:
\nGospod naj vam da mir!<\/p>\n

Ob prazniku na\u0161ega o\u010deta sv. Fran\u010di\u0161ka \u017eelimo z vami podeliti nekaj razmi\u0161ljanj na osnovi sedanje ekonomsko-finan\u010dne krize. Ta kriza prestopa meje razvitih gospodarstev in se vklju\u010duje v \u0161ir\u0161o krizo nerazvitosti, ki zadeva ve\u010d kot dve milijardi ljudi, ki so prisiljeni \u017eiveti v skrajni rev\u0161\u010dini.<\/p>\n

Ni na\u0161 namen, da bi obravnavali celotno, precej zapleteno problematiko, ampak da bi drug drugega spodbudili, da bi se osebno in skupnostno vpra\u0161ali: kak\u0161no odgovornost imamo ali jo \u010dutimo v tej te\u017eki konjunkturi? Kako mi, manj\u0161i bratje, \u017eivimo razmere v svetu in predvsem splo\u0161no krizo, ki zadeva tolike dru\u017eine? Kako lahko danes zvesto in pomenljivo \u017eivimo svojo odlo\u010ditev za ubo\u0161tvo, solidarnost in pri\u010devanje, ki daje dostojanstvo in prilo\u017enost tudi v negativnih razmerah, ki jih imenujemo \u201ekriza\u201c? Trpljenje tolikih ljudi, zlasti najbolj slabotnih, je vir skrbi tudi za nas, ki si \u017eelimo, da bi \u0161e naprej ostajali bratje ljudi.<\/p>\n

Ne samo ekonomsko-finan\u010dna kriza<\/strong><\/p>\n

Sedanja kriza je pod mnogimi vidiki druga\u010dna od prej\u0161njih. Njen prvenstveni vzrok je povezan s samim sistemom, z na\u010dinom, kako je sistem organiziran, pa tudi z na\u010deli in utemeljitvami, ki so v njegovih temeljih. V zadnjih letih smo bili pri\u010da nara\u0161\u010dajo\u010de prevlade financ nad realnim gospodarstvom, prevlade, ki se je dotaknila tudi politi\u010dne sfere in jo skoraj popolnoma podredila financam.<\/p>\n

Prav je, da med u\u010dinki krize poleg neenakosti v prihodkih spomnimo tudi na nepreglednost in nestalnost trgov, ki sta posledica vodilne vloge financ. Pri tem sta bili prizadeti zaupanje in verodostojnost, ki sta temeljni vrednosti za njihovo pravilno delovanje in za njihovo zdr\u017enost. Na tej poti so negovali utvaro vedno ve\u010djih finan\u010dnih zaslu\u017ekov, dokler se ni rodila hybris, povezana z \u201ezapeljevanjem\u201c, da se zaslu\u017eek kon\u010dno lahko osvobodi dela, v nara\u0161\u010dajo\u010di \u201elo\u010ditvi\u201c med financami in realnim gospodarstvom.<\/p>\n

V napuhu mo\u010di, ki je ovil finance, je praznino, ki jo je na trgih ustvarila erozija zaupanja in preglednosti, zapolnil pohlep, ki je postal zna\u010dilnost finan\u010dnega kapitalizma.<\/p>\n

Rast \u010distega dobi\u010dka je postala cilj, ki je bil skupen ve\u010djemu delu podjetni\u0161kega menagementa. Tudi samo zmanj\u0161evanje osebja je neredko uporabljeno kot vzvod za pove\u010danje dobi\u010dka delni\u010darjev.<\/p>\n

Za veliko milijonov ljudi kriza pomeni brezposelnost. Ti ljudje nimajo ve\u010d dohodka iz dela in s tesnobo gledajo ukinjanje morebitnih pomo\u010di in nevarnost globoke dru\u017ebene odrinjenosti. Poleg tega je pove\u010danje cen hrane prisililo mnogo milijonov ljudi, zlasti v najbolj revnih de\u017eelah, v nevzdr\u017eno stanje, ki ogro\u017ea njihovo pre\u017eivetje kot tako.
\nSedanja kriza \u2013 skupaj s svetovno rev\u0161\u010dino, lakoto, vojnami in uni\u010devanjem stvarstva \u2013 presega zgolj tehni\u010dno-konjunkturno raven in zadeva tudi antropolo\u0161ko in eti\u010dno razse\u017enost. Pod vpra\u0161aj so postavljeni koristolovstvo, iskanje osebnega dobi\u010dka za vsako ceno in nebrzdano potro\u0161ni\u0161tvo. Ti motivi delovanja so oblikovali danes prevladujo\u010do kulturo in celotno \u010dlovekovo \u017eivljenje usmerjali k sebi\u010dnim ciljem v skladu z razumskim vzorcem, ki ga izra\u017eajo odnosi po na\u010delu enakovredne izmenjave: dam, da bi imel. Vseeno pa nam kriza obse\u017eno dokazuje negativne izide teh koristolovskih odlo\u010ditev, kakor tudi neu\u010dinkovitost tolikih \u010disto tehni\u010dnih posredovanj v poskusu, da bi iz\u0161li iz krize.<\/p>\n

Razmi\u0161ljanje, ki izhaja iz na\u0161e duhovnosti<\/strong><\/p>\n

Premagovanje krize in spreminjanje na\u0161ega sveta zahtevata spremembo ravnanja, ki bo dalo nov smisel na\u0161emu bivanju in si zamislilo druga\u010den model razvoja. V tem smislu daje na\u0161a evangeljska in fran\u010di\u0161kanska duhovnost dragoceno lu\u010d.
\n\u2022 Evangelij je \u201cveselo oznanilo\u201d za \u017eivljenje, zato \u201eevangelij ni samo sporo\u010dilo o tem, kar je mogo\u010de vedeti; evangelij je sporo\u010dilo, ki ustvarja dejstva in spreminja \u017eivljenje\u201d (Re\u0161eni v upanju, 2). Verovati evangeliju torej pomeni vpra\u0161ati se po razlogu za to krizno stanje, odkriti dr\u017ee in ravnanja, ki so jo povzro\u010dili, postaviti pod vpra\u0161aj na\u0161 na\u010din \u017eivljenja, se spreobrniti in postati \u201cveselo oznanilo\u201d za tistega, ki trpi.<\/p>\n

\u2022 Sredi\u0161\u010de kr\u0161\u010danskega \u017eivljenja je ljubezen. Bog je ljubezen. \u201eVelika zapoved ljubezni do bli\u017enjega zahteva in spodbuja zavest, da smo odgovorni za tistega, ki je tako kot jaz Bo\u017eja ustvarjenina in Bo\u017eji otrok: da smo bratje v \u010dlove\u0161kosti in v mnogih primerih tudi v veri nas mora voditi k temu, da v drugem vidimo resni\u010dni drugi jaz, ki ga Gospod neskon\u010dno ljubi. \u010ce bomo skrbeli za ta pogled bratstva, bodo solidarnost, pravi\u010dnost, kakor tudi tudi usmiljenje in so\u010dutje privreli iz na\u0161ega srca\u201c (Benedikt XVI., Sporo\u010dilo za post 2012, \u0161t. 1).<\/p>\n

\u2022 Ljubezen, ki jo je \u017eivel in razodeval Jezus, nas vodi k temu, da dajemo prednost ubogim in trpe\u010dim, in vklju\u010duje iskanje pravi\u010dnosti, ki je eno od znamenj kraljestva. Za Jezusa, ki je bil poslan, da bi prinesel evangelij ubogim (prim. Lk 4,18<\/a>; Mt 11,5<\/a>), so bili odrinjeni in izklju\u010deni pohuj\u0161anje. Gledanje na rev\u0161\u010dino kot na pohuj\u0161anje nas mora voditi k temu, da privzamemo dejavno in javno zadr\u017eanje v prid socialno ubogih dr\u017eav in podro\u010dij (prim. GK 96 \u00a72).<\/p>\n

\u2022 Vse dobrine pripadajo Bogu, ki jih daje v dobro vseh. Fran\u010di\u0161ek je prepri\u010dan, da so vse dobrine, duhovne in materialne, Bo\u017eje: ne pripadajo nam. Kot u\u010di Sveto pismo, ko \u010desto spominja, da \u201eje zemlja Bo\u017eja\u201c (prim. 3 Mz 25,23<\/a>; 2 Mz 9,29<\/a>; Ps 24,1<\/a>), \u010dlovek ne more imeti ni\u010d za svojo lastnino, ker je vsaka dobrina Bo\u017eja (prim. FNPVod 17,18). Prejeli smo jih kot oskrbniki, da bi jih izro\u010dili v slu\u017ebo vseh. To Fran\u010di\u0161kovo gledanje se sklada z u\u010denjem cerkvenih o\u010detov o univerzalni namenjenosti dobrin; ta nauk je povzelo tudi pokoncilsko socialno u\u010denje Cerkve.<\/p>\n

\u2022 Vra\u010danje. Za Fran\u010di\u0161ka je podelitev ali solidarnost logi\u010dna posledica njegovega pojmovanja lastnine. Zanj je Bog edini gospodar vseh dobrin, ki jih velikodu\u0161no deli vsem ljudem (prim. 2 \u010cel 77). Rabo stvari dolo\u010da potreba: stvari pripadajo tistemu, ki jih potrebuje. Za Fran\u010di\u0161ka podaritev pla\u0161\u010da reve\u017eu ni ni\u010d drugega kot vra\u010danje, razumljeno kot pravi\u010dnost: po\u010dutil se je kot tat, \u010de tega, ker je imel, ni delil s tistim, ki je bil bolj potreben (prim. 2 \u010cel 87; 92).<\/p>\n

Kaj lahko naredimo?<\/strong><\/p>\n

Dana\u0161nja kriza je za nas lahko klic Duha, \u201e\u010das milosti\u201c, da spremenimo svoj pogled na svet in postanemo bolj solidarni. Zato nas ne more pustiti brezbri\u017enih, ampak mora v nas, v krajevnih in provincialnih bratstvih spro\u017eiti zahtevno preverjanje na\u0161ega \u017eivljenjskega sloga, konkretnega udejanjanja sine proprio, ekonomske organiziranosti na\u0161ih ustanov, na\u0161e sposobnosti delitve z ubogimi in odrinjenimi.<\/p>\n

\u010ce za\u010dnemo od notranjega \u017eivljenja na\u0161ih bratstev, ali ne bi moral sedanji te\u017eak dru\u017ebeno-ekonomski polo\u017eaj v vsakem bratu prebuditi pripravljenost za velikodu\u0161nost in vzajemnost? Kako upravi\u010diti osebne ban\u010dne ra\u010dune ali zadr\u017eevanje dobrin zase (pla\u010d, pokojnin, darov \u2026), ki pripadajo bratstvu in ki bi jih morali deliti tudi z najbolj potrebnimi reve\u017ei? Ali smo po\u0161teni do dru\u017ebe, tako da pla\u010dujemo davke? Ali imamo z na\u0161imi delavci vse urejeno po zakonu?<\/p>\n

Na ravni provincialne ekonomije mislimo, da je \u201eSkupni sklad\u201c, ki ga polnijo vsa bratstva in je pomo\u010d vsem bratstvom, zelo konkretna oblika solidarnosti med nami, vzajemnosti med bratstvi in je lahko tudi vir podelitve z ubogimi.
\nMislimo, da bi morala sedanja kriza, ki tolikim dru\u017einam nalaga omejenost sredstev in druge dru\u017eine prisili, da se odpovedo potrebnemu, tudi v bratih izzvati resno spra\u0161evanje vesti o preve\u010d lagodnem \u017eivljenjskem slogu, o preve\u010d svobodni rabi kar najbolj izpopolnjenih sredstev, o \u017eivljenjskih navadah, ki so o\u010ditno \u201eme\u0161\u010danske\u201c in potro\u0161ni\u0161ke (prim. GK 67). Kako lahko novim reve\u017eem vlivamo pogum, \u010de se nam samim ne uspe odpovedati tolikim \u201enepotrebnim potrebam\u201c?<\/p>\n

Zaradi resnosti, ki jo je povzro\u010dila kriza, bi morali pregledati tudi rabo premi\u010dnih (npr. kopi\u010denje denarja, prim. GK 82 \u00a73; in svoje zaupanje v Bo\u017ejo previdnost’) in nepremi\u010dnih dobrin (toliko praznih stavb). Koliko prisilno izseljenih dru\u017ein, koliko priseljencev brez stalnega bivali\u0161\u010da, koliko zdru\u017eenj, ki se ukvarjajo s skrbstveno dejavnostjo bi lahko koristilo prostore, ki so neuporabljeni? In denar, v katere banke ga najraje nalagamo? Zdi se, da je danes predvsem pomembno vedeti, kako banke uporabljajo na\u0161e prihranke: za spodbujanje ekonomskih, socialnih, kulturnih projektov, ki spo\u0161tujejo \u010dlovekove pravice in skrb za stvarstvo, ali za dejavnosti, ki nasprotujejo na\u0161im eti\u010dnim na\u010delom?<\/p>\n

Na\u0161a podelitev z drugimi in solidarnost pa ne smeta biti samo velikodu\u0161ni, ampak tudi razumni in ustvarjalni. \u010ce gledamo na svojo preteklost, opazimo, da je observanca zaznamovala neko posebno rodovitno obdobje, ker so bratje znali povezati te\u017enjo po notranji prenovi z te\u017enjo po dru\u017ebeni prenovi, s \u010demer so dali \u017eivljenje ob\u010dudovanja vredni iznajdbi Monti di piet\u00e0 (skladi usmiljenja), ki so bili prva oblika mikroposojil za \u010dlove\u0161tvo. Eti\u010dne finance, mikroposojila, socialne zadruge, pravi\u010dna in solidarna trgovina so po mnogih koncih sveta razumne oblike solidarnosti, ki jim uspe, \u010de so podprte, osvoboditi rev\u0161\u010dine veliko ljudi, ko jih spo\u0161tujejo v njihovem dostojanstvu. Ne omejujejo se na preprosto dobrodelnost, ampak spodbujajo organizacijsko sposobnost posameznikov, ki dobrodelnost u\u017eivajo.<\/p>\n

Nujno potrebno je \u0161e naprej skrbeti za osebno in skupnostno formacijo bratov, zlasti ekonomov in gvardijanov, da bodo v globino razumeli dru\u017ebeno ekonomsko dinamiko. Upravljanja finan\u010dnih virov ne moremo zaupati samo zdravi pameti. Predstavlja namre\u010d u\u010dinkovito sredstvo za odgovorno dr\u017eavljanstvo, ki se poteguje za skupno dobro in za celosten razvoj.<\/p>\n

V svojem pastoralnem delu moramo osve\u0161\u010dati in v svojih cerkvenih okvirih (\u017eupnije, \u0161ole, skupine, gibanja) vzgajati, pri odlo\u010ditvah moramo dati prednost najbolj slabotnim in potrebnim; kot skupnostni klju\u010d nam mora slu\u017eiti stavek iz Apostolskih del: \u201eImeli so vse skupno\u201c; poskrbeti moramo, da bodo v vseh na\u0161ih \u017eupnijah, sveti\u0161\u010dih in samostanih prostori za sprejemanje, po\u010dlove\u010denje in sre\u010danje, in da bo navzo\u010de tudi prostovoljstvo za solidarnost z ubogimi.
\nSebi in vam, bratje, ho\u010demo zastaviti \u0161e bolj radikalno vpra\u0161anje: ali smo se \u0161e sposobni pohuj\u0161ati zaradi toliko rev\u0161\u010dine in krivic, ki so v svetu? Ali pa pobegnemo za lahkotno izjavo, da nas problem mo\u010dno presega in zato ne moremo narediti ni\u010d? Ali ni tudi to eden od na\u010dinov, da \u201euspavamo\u201c svojo vest? \u010ce je morje sestavljeno iz tolikih majhnih kapljic, lahko tudi v dru\u017ebeno-gospodarski razse\u017enosti na\u0161a majhna kapljica prispeva k oblikovanju morja solidarnosti in dobrote.
\nNa\u0161e odlo\u010ditve na polju potro\u0161nje, var\u010devanja in podelitve so pomemben prispevek (ali odvzemanje) za graditev solidarne ekonomije, v slu\u017ebi \u010dloveka in vseh ljudi. Zato se moramo tudi zavedati, da tak\u0161na nova solidarna ekonomija ne bo samo rezultat dolo\u010ditev visoke gospodarske politike, ampak bo tudi izvirala iz tega, kar lahko s svojim na\u010dinom \u017eivljenja in delovanja ponudimo mi.<\/p>\n

\u010ce pregledna in skupnostna ekonomija hrani bratsko skupnost, nas ekonomija podelitve naredi v resnici za brate ubogih in majhnih. To je zanesljivo pri\u010devanje, ki dru\u017ebi ka\u017ee druga\u010dno smer, ki je svobodna slepega individualizma in sebi\u010dne osebne koristi, ter je odprta za konkretno solidarnost in pravi\u010dnost. Zdi se nam, da je iti v tej smeri najbolj\u0161i na\u010din, da po\u010dastimo na\u0161ega o\u010deta in brata Fran\u010di\u0161ka.<\/p>\n

Rim, 17. septembra 2012, na praznik Vtisnjenja ran sv. Fran\u010di\u0161ku<\/p>\n

Va\u0161i bratje v generalnem definitoriju<\/em><\/p>\n

br. Jos\u00e9 Rodr\u00edguez Carballo, ofm (generalni minister)<\/em>
\n br. Michael Anthony Perry, ofm (generalni vikar)<\/em>
\n br. Vincenzo Brocanelli, ofm (generalni definitor)<\/em>
\n br. Vicente-Emilio Felipe Tapia , ofm (generalni definitor)<\/em>
\n br. Nestor In\u00e1cio Schwerz, ofm (generalni definitor)<\/em>
\n br. Francis William Walter, ofm (generalni definitor)<\/em>
\n br. Roger Marchal, ofm (generalni definitor)<\/em>
\n br. Ernest Karol Siekierka, ofm (generalni definitor)<\/em>
\n br. Paskalis Bruno Syukur, ofm (generalni definitor)<\/em>
\n br. Julio C\u00e9sar Bunader, ofm (generalni definitor)<\/em>
\n br. Vincent Mduduzi Zungu, ofm (generalni definitor)<\/em>
\n br. Aidan McGrath, ofm (generalni tajnik)<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

SOLIDARNI IN ODGOVORNI Manj\u0161i bratje v sedanji krizi V formatu PDF Dragi bratje: Gospod naj vam da mir! Ob prazniku na\u0161ega o\u010deta sv. Fran\u010di\u0161ka \u017eelimo z vami podeliti nekaj razmi\u0161ljanj na osnovi sedanje ekonomsko-finan\u010dne krize. Ta kriza prestopa meje razvitih gospodarstev in se vklju\u010duje v \u0161ir\u0161o krizo nerazvitosti, ki zadeva ve\u010d kot dve milijardi ljudi,… Preberi ve\u010d »Pismo generalnega ministra ob prazniku sv. Fran\u010di\u0161ka<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"neve_meta_sidebar":"","neve_meta_container":"","neve_meta_enable_content_width":"","neve_meta_content_width":0,"neve_meta_title_alignment":"","neve_meta_author_avatar":"","neve_post_elements_order":"","neve_meta_disable_header":"","neve_meta_disable_footer":"","neve_meta_disable_title":"","footnotes":""},"categories":[11],"tags":[],"class_list":["post-764","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-ofm"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/764","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=764"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/764\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":766,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/764\/revisions\/766"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=764"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=764"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=764"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}