DAJ MI PRAVO VERO (FMKr)<\/strong><\/p>\n

Spo\u0161tovani bratje in sestre.<\/p>\n

Prvo nedeljo v mesecu oktobru vsako leto obhajamo ro\u017enovensko nedeljo, Fran\u010di\u0161kovi bratje in vsi tisti, ki ste z nami tesneje povezani po svetem Fran\u010di\u0161ku Asi\u0161kem in njegovi duhovnosti, pa obhajamo tudi Fran\u010di\u0161kovo nedeljo. V Cerkvi na Slovenskem se letos v povezanosti z vesoljno Cerkvijo pripravljamo na \u010disto posebno prilo\u017enost: na obhajanje leta vere, ki ga je razglasil in h kateremu je povabil sveti o\u010de Benedikt XVI. z apostolskim pismom Vrata vere. Uradno bomo v leto vere vstopili 11. oktobra, ko bo minilo 50. let od za\u010detka 2. vatikanskega koncila \u2013 tega mejnika v prenovi \u017eivljenja Cerkve, ki ga \u0161e vedno nismo uresni\u010dili v vseh njegovih poglobljenih odtenkih.<\/p>\n

Pape\u017e v svojem pismu pravi, da so nam \u201e’Vrata vere’ (Apd 14,27<\/a>), ki vodijo v \u017eivljenje v so\u017eitju z Bogom in omogo\u010dajo vstop v njegovo Cerkev, vedno odprta. \u010cez njihov prag lahko stopimo, ko nam je oznanjena Bo\u017eja beseda, srce pa se prepusti oblikovati preobra\u017eajo\u010di milosti. Stopiti skozi ta vrata pomeni stopiti na pot, ki pelje skozi vse \u017eivljenje. Za\u010dne se s krstom (prim. Rim 6,4<\/a>), po katerem lahko Boga kli\u010demo z imenom O\u010de, in se kon\u010da s prehodom skozi smrt v ve\u010dno \u017eivljenje\u201c (VV 1).<\/p>\n

Vsi, ki se navdihujemo ob Fran\u010di\u0161kovi duhovnosti, \u017eelimo v letu vere poglobiti svojo vero ob pri\u010devanju Fran\u010di\u0161kovega \u017eivljenja. Zdi se namre\u010d, da v tem \u010dasu, v katerem do\u017eivljamo vso zahtevnost dru\u017ebene situacije in vso krhkost \u010dlove\u0161kega tako v dru\u017ebi kot v Cerkvi, ponovno potrebujemo pri\u010devanjski pogum Asi\u0161kega ubo\u017eca, ki je v razmere viharnih in epohalnih sprememb svojega \u010dasa prinesel preprosto \u017eivljenje po evangeliju na\u0161ega Gospoda Jezusa Kristusa ter oznanjal pokoro in spreobrnjenje.<\/p>\n

Sveti Fran\u010di\u0161ek se dobro zaveda, da je vera predvsem Bo\u017eji dar. Iz svojega osebnega izkustva pa je tudi spoznal pot, po kateri vera postane tudi \u010dlovekovo dejanje, postane odgovor, ki ga \u010dlovek daje Bogu, ki se po milosti razodeva \u010dloveku. Svojim bratom in sestram Fran\u010di\u0161ek predstavi konkretno pot do zrele vere, ki bi jo lahko povzeli nekaj korakih.
\nNajprej mora biti \u010dlovek iskalec. Ne iskalec tega, kar mu ponujajo trgovine in agencije ali tega, k \u010demur ga vabi sku\u0161njava, ampak mora biti iskalec nebe\u0161kih stvari. To iskanje je pogojeno s \u010distostjo src: \u201eZares \u010disti v srcu so tisti, ki prezirajo posvetno in te\u017eijo po nebe\u0161kem ter nikoli ne prenehajo s \u010distim srcem in s \u010disto du\u0161o moliti Gospoda, \u017eivega in pravega Boga, ter zreti nanj,\u201d pravi v 16. opominu. Prav ta \u010distost srca zagotavlja, da \u010dlovekovo obzorje ostaja odprto. Greh namre\u010d zamegli pogled, uma\u017ee o\u010di du\u0161e in duha, da se ne moreta ve\u010d ozirati v prese\u017eno. Ta odprtost se izra\u017ea v hrepene\u010dem nemiru, ki \u010dloveka \u017eene onkraj njega samega, onkraj njegovega trenutnega polo\u017eaja \u2026 Gre za nemir, ki ga vabi k doseganju tiste polnosti, ki jo je vanj polo\u017eil Bog ob stvarjenju. Morda ta bivanjski nemir najlep\u0161e izra\u017ea misel sv. Avgu\u0161tina, dobro znana in vedno nova, da je na\u0161e srce nemirno, dokler se ne spo\u010dije v Bogu (prim. Izpovedi I,1). V Fran\u010di\u0161kovem \u017eivljenju se je ta nemir kazal v \u017eelji, da bi slu\u017eil velikemu Gospodu. Ta \u017eelja ga je gnala v Apulijo. In ta \u017eelja ga je pripeljala v Spoleto, kjer je v skrivnostnem pogovoru za\u010del odkrivati pravo smer svojega nemira.<\/p>\n

Iskanju se mora pridru\u017eevati molitev, ki spodbuja in spremlja rast vere. V \u017eivljenju svetega Fran\u010di\u0161ka vera in molitev rasteta so\u010dasno: po globoki molitvi prihaja do vedno bolj notranjega spoznanja Bo\u017ejih oseb in njihovega delovanja; z molitvijo v ti\u0161ini se v njem razvija vera ob\u010dudovanja, veselja, \u010de\u0161\u010denja; po kontemplativni molitvi prihaja do vere, ki preobrazi \u010dloveka do istovetenja z nadvse ljubljenim Bogom. Zato ga dogodek v Spoletu odvede v cerkvico Svetega Damjana, ki na pol poru\u0161ena govori o Cerkvi tistega \u010dasa. V njej v molitvi prosi: \u201eO vzvi\u0161eni in veli\u010dastni Bog, razsvetli temine mojega srca. Daj mi pravo vero, trdno upanje in popolno ljubezen, razumnost in spoznanje, o Gospod, da se bom dr\u017eal tvoje svete in resni\u010dne zapovedi.\u201c V molitvi Fran\u010di\u0161ek vse pri\u010dakuje od Boga. Edino, kar \u017eeli in zahteva od sebe je, da se bo dr\u017eal Bo\u017eje zapovedi, da bo spolnjeval Bo\u017ejo voljo.<\/p>\n

Molitev, v kateri se Bogu da ves na razpolago in vse pri\u010dakuje od Boga, ga odpre za voljno poslu\u0161anje Bo\u017eje besede, kakor jo oznanja Cerkev. Za Fran\u010di\u0161ka je bilo poslu\u0161anje Bo\u017eje besede vsakdanji kruh. To poslu\u0161anje je dale\u010d presegalo pasivno sprejemanje informacij, novic ali sporo\u010dil. Bo\u017eja beseda je bila zanj dihanje, bila je \u017eivljenje. Besede, ki jo je enkrat sli\u0161al, ni nikdar ve\u010d pozabil. Po Marijinem vzoru jo je shranil v svojem srcu in se vedno znova vra\u010dal k njej. \u201eSpomin mu je nadome\u0161\u010dal knjige, ker je njegovo uho, \u010deprav samo enkrat, zanesljivo razumelo to, kar je ljubezen premi\u0161ljevala\u201c (2 \u010cel 102). \u010ce za Fran\u010di\u0161ka \u017eivljenjepisci pravijo, da ni bil \u010dlovek ki moli, ampak je bil molitev, potem lahko tudi mirno re\u010demo, da ni bil \u010dlovek, ki je poslu\u0161al Bo\u017ejo besedo, ampak je bil \u010dlovek, ki ga je Bo\u017eja beseda bivanjsko napolnjevala. Ko je tik pred smrtjo zaradi bolezni zelo trpel, mu je eden izmed bratov predlagal, da bi mu prebral nekaj iz evangelija, saj mu je to vedno bilo v tola\u017ebo in uteho. Pa ga je Fran\u010di\u0161ek ljubeznivo pou\u010dil, da vse te besede \u017ee dolgo nosi v sebi. Brate \u017eivo spodbuja, naj bodo rodovitna zemlja, v kateri bo Bo\u017eja beseda mogla vzkaliti in roditi svoj sad. \u201cSkrbno se varujmo, da ne bi bili zemlja kraj pota… Dr\u017eimo se torej besed, \u017eivljenja in nauka in svetega evangelija,\u201d spodbuja v Nepotrjenem Vodilu (10, 41). Pozorno moramo tudi zaznati Fran\u010di\u0161kovo poudarjanje, da je potrebno Bo\u017ejo besedo poslu\u0161ati in razumeti, kakor jo razlaga Cerkev. V Fran\u010di\u0161kovem \u010dasu so se nevarno hitro mno\u017eili tisti, ki so prisegali na evangelij, niso pa znali ali hoteli evangelija \u017eiveti znotraj Cerkve. Pravzaprav sku\u0161njava vseh \u010dasov. Dana\u0161nji \u010das jo izrazi v vedno znova sli\u0161anem ali prebranem reku: \u201eKristus da, Cerkev ne.\u201c Mislim, da bi Fran\u010di\u0161ek na ta izgovor, po katerem posamezniki ali skupine odhajajo iz Kristusove Cerkve, odgovoril z ganljivim Pavlovim vzklikom: \u201eVi pa se niste tako u\u010dili Kristusa\u201c (Ef 4,20<\/a>). Zato odlo\u010dno spodbuja in opominja svoje brate: \u201cVse teologe in tiste, ki oznanjajo najsvetej\u0161e Bo\u017eje besede, moramo spo\u0161tovati in \u010dastiti, kakor tiste, ki nam delijo duha in \u017eivljenje\u201d (FOp 13). Zgodovina nas u\u010di, da je samo ostajanje v veri Cerkve zagotovilo, da ne bomo v svoji pravi\u010dnosti in evangeljskosti od\u0161li med tiste, ki Kristusa ne ljubijo in si prizadevajo, da bi celotno vsebino kr\u0161\u010danstva in poslanstva Cerkve izpraznili zgolj v dobrodelno ustanovo.
\nIz tega poslu\u0161anja Bo\u017eje besede se rodi izpovedovanje vere v besedah in v delih. Ko Fran\u010di\u0161ek bratom naro\u010da, na kak\u0161en na\u010din naj bivajo med ljudmi, pri \u010demer ni pomembno, kje \u017eivijo in kak\u0161ne slu\u017ebe so jim zaupane, jih rote\u010de spodbuja, naj vedno in povsod \u201c… priznajo, da so kristjani.\u201d (FNPVod 16,6). Ko Bog po molitvi in poslu\u0161anju njegove Besede nagovori \u010dloveka, ta nagovor pri\u010dakuje \u010dlovekov odgovor. Prvi in neposredni odgovor v vseh \u010dasih je bil in tudi danes ostaja priznanje svoje vere. Fran\u010di\u0161ek gre v zahtevah do bratov \u0161e dlje. Ni dovolj, da se priznavajo za kristjane. Ho\u010de, da se priznavajo za katoli\u010dane. Koliko bolj je izpovedovanje na\u0161e katoli\u0161ke pripadnosti potrebno danes, ko se zdi, da je bolj \u010dastno pripadati kateremu koli gibanju na tem svetu, kakor pa katoli\u0161ki Cerkvi. Zato Fran\u010di\u0161ek odlo\u010dno zahteva, naj bodo \u201cvsi bratje katoli\u010dani, \u017eivijo in govorijo naj katoli\u0161ko\u201d (FNPVod XIX,1). Ne samo, naj bodo, katoli\u010dani, ampak naj tudi tako \u017eivijo in govorijo. Ali je to pobo\u017ena prenapetost srednjeve\u0161kega svetnika, neuporabna za dana\u0161nji \u010das? Nikakor! To je dosledna izpeljava evangeljskih zahtev. Tudi Jezus namre\u010d svojim u\u010dencem da samo dve mo\u017enosti: \u201eToda povem vam: Vsakega, ki bo priznal mene pred ljudmi, bo tudi Sin \u010dlovekov priznal pred Bo\u017ejimi angeli\u201c (Lk 12,8<\/a>).<\/p>\n

\u201eLeto vere je s tega vidika povabilo k pristnemu in prenovljenemu spreobrnjenju h Gospodu, edinemu Odre\u0161eniku sveta. Po skrivnosti svoje smrti in vstajenja je Bog razodel polnost Ljubezni, ki re\u0161uje in kli\u010de ljudi k spreobrnjenju \u017eivljenja. Glede na njegovo svobodno razpolo\u017eljivost se \u010dlovekove misli, \u010dustva, miselnost in obna\u0161anje po\u010dasi pre\u010di\u0161\u010dujejo in preobra\u017eajo na nikoli docela dopolnjeni \u017eivljenjski poti. ‘Vera, ki deluje po ljubezni’ (Gal 5,6<\/a>), postaja novo merilo razumnosti in delovanja, ki spreminja vse \u010dlovekovo \u017eivljenje\u201c (VV 6).<\/p>\n

Dragi bratje in sestre. Zahvaljujem se vam, da skupaj z nami hodite pot vere, na kateri po zgledu sv. Fran\u010di\u0161ka hodimo za Ljubeznijo, ki jo \u0161e vedno premalo ljubimo. V letu vere vam obljubljam, da bomo Fran\u010di\u0161kovi bratje molili za va\u0161o vero, vas pa prosim, da molite za na\u0161o. Tako bomo povezani v eno samo ob\u010destvo postajali \u017eivi evangelij Jezusa Kristusa, ki za na\u0161 zbegani \u010das in svet ostaja pot resnica in \u017eivljenje.<\/p>\n

p. Stane Zore, provincialni minister<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

DAJ MI PRAVO VERO (FMKr) Spo\u0161tovani bratje in sestre. Prvo nedeljo v mesecu oktobru vsako leto obhajamo ro\u017enovensko nedeljo, Fran\u010di\u0161kovi bratje in vsi tisti, ki ste z nami tesneje povezani po svetem Fran\u010di\u0161ku Asi\u0161kem in njegovi duhovnosti, pa obhajamo tudi Fran\u010di\u0161kovo nedeljo. V Cerkvi na Slovenskem se letos v povezanosti z vesoljno Cerkvijo pripravljamo na… Preberi ve\u010d »Pismo provincialnega ministra ob prazniku sv. Fran\u010di\u0161ka<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"neve_meta_sidebar":"","neve_meta_container":"","neve_meta_enable_content_width":"","neve_meta_content_width":0,"neve_meta_title_alignment":"","neve_meta_author_avatar":"","neve_post_elements_order":"","neve_meta_disable_header":"","neve_meta_disable_footer":"","neve_meta_disable_title":"","footnotes":""},"categories":[11],"tags":[],"class_list":["post-769","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-ofm"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/769","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=769"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/769\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":771,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/769\/revisions\/771"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=769"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=769"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.franciskani.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=769"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}