Nekdo je imel v svojem vinogradu zasajeno smokvo.
Prišel je iskat sad na njej, pa ga ni našel.
Rekel je svojemu vinogradniku:
“Glej, tri leta je že, kar hodim iskat sad na tej smokvi, pa ga ne najdem.
Posekaj jo, čemú izčrpava zemljo?”
Ta pa mu je odgovóril:
“Gospod, pústi jo še letos, da jo okopljem in ji pognojim.
Morda bo napósled obrodila sad; če pa ne, jo boš posekal.”
Gospod,
hvala ti za potrpljenje, ko gnojiš mojo smokvo življenja, medtem ko sem že tolikokrat zlorabil tvojo potrpežljivost in zatajil s sadovi. Gnojilo tvoje milosti želim resnično vsrkati vase; in sem prepričan, da bo, če ga le ne zavrnem, obrodilo pričakovani sad.
Če drugače ne, iz strahu pred sečnjo.