Tedaj je pristopil Peter in mu rekel:
“Gospod, kolikokrat naj odpustim svojemu bratu,
če greši zoper mene? Do sedemkrat?”
Jezus mu je dejal: “Ne pravim ti do sedemkrat,
ampak do sedemdesetkrat sedemkrat.”
Naša ujetost v svet snovnega pogojuje tudi omejenost našega razmišljanja, velikodušnosti, dobrote in odpuščanja. Pameten človek je pametno dober, pametno velikodušen in tudi pametno odpušča. Peter, ki je bil vajen razmišljati v okviru načela “zob za zob in oko za oko”, je mislil, da bo s sedemkratnim odpuščanjem dosegel Učenikova merila. Jezus pa je Bog. In Bog je velikodušnost, dobrota in odpuščanje. Zato je Jezusov odgovor za Petra hladen tuš. Mislil je, da bo rekel preveč, pa je naredil komaj prvi korak.