VELIKI SOBOTA

Mr 16,2-7

Prvi dan tedna so šle h grobu navsezgodaj, ko je sonce vzšlo. Med seboj so govorile: »Kdo nam bo odvalil kamen od vhoda v grob?« Ko pa so se ozrle tja, so videle, da je kamen odvaljen; in bil je zelo velik. Stopile so v grob in zagledale mladeniča, ki je sedel na desni strani, ogrnjen z belim oblačilom, in so se zelo začudile. On pa jim je rekel: »Ne čudite se! Jezusa iščete, Nazarečana, križanega. Bil je obujen. Ni ga tukaj. Poglejte kraj, kamor so ga položili. Toda pojdite in povejte njegovim učencem in Petru: ›Pred vami pojde v Galilejo; tam ga boste videli, kakor vam je rekel.‹«

Bogoslužje velikega tedna je najlepše in najbogatejše od vsega bogoslužja cerkvenega leta in obredi velike sobote so najdragocenejši biser bogoslužja tega tedna. Na veliko soboto blagoslavljamo ogenj in jedila, kot vrhunec pa je vigilija – bedenje, v katerem se spominjamo našega vstajenja od greha, ki je duhovna smrt. Jezus je vstal, On živi! Mi moramo iskati Jezusa, da ga lahko posredujemo in oznanjamo tudi drugim.
Želim vam, da bi lepo praznovali vstajenjske praznike. Naj v vaših srcih ves čas poje zmagoslavni vzklik: ALELUJA! Kristus je vstal!!!