Ko je prišel binkoštni dan, so bili vsi zbrani na istem kraju.
Nenadoma je nastal z neba šum, kot bi se bližal silovit vihar,
in napolnil vso hišo, kjer so se zadrževali.
Prikazali so se jim jeziki, podobni plamenom,
ki so se razdelili, in nad vsakim je obstal po eden.
Vsi so bili napolnjeni s Svetim Duhom
in začeli so govoriti v tujih jezikih,
kakor jim je Duh dajal izgovarjati.
Vsa hvala ti, Sveti Duh. Ti si ljubezen med Očetom in Sinom. Pridi, danes živi v meni. Pokaži mi božje usmiljenje. Ti si tisti, po katerem je moje življenje polno upanja. Težko si predstavljam življenje brez tebe. Prosim te, naj tudi mene prežari vsaj eden od plamenov Tvoje ljubezni.