“Vi ste sol zemlje.
Če pa se sol pokvari,
s čim naj se osoli?
Ni za drugo, kakor da se vrže proč
in jo ljudje pohodijo.”
O Gospod, kako malo okusa dajem temu svetu! Največkrat uresničujem to tvojo prispodobo samo na način, da drugim “solim pamet” – ne s tvojo, ampak s svojo soljo, s soljo tega sveta.
Oprosti, ker nisem pustil, da me osoli tvoja beseda, ker sem se tolikokrat izogibal evangeljskega priokusa … In hvala, ker vedno znova mojo pokvarjeno sol čudežno spreminjaš v užitno – sicer bi me ta svet že zdavnaj zavrgel in pohodil.