“Ni dobrega drevesa, ki bi rodilo slab sad,
in spet ne slabega drevesa, ki bi rodilo dober sad.
Vsako drevo namreč spoznamo po njegovem sadu.
Smokev ne obiramo s trnja in grozdja ne trgamo z robidovja.”
Da bi sodil drevo po sadovih, kdo pa si lahko privošči tako dolgo čakanje? Meni dovolj povedo korenine, kako so raščene in kako razporejene, koliko trdno je deblo, kako se razprostira krošnja; pripravljen sem čakati kvečjemu na cvetenje. Drevesa okoli mene mi ponujajo svoje sadove, pa se ne zmenim zanje, ker sem jih odpisal že v najbolj zgodnji pomladi, ko so komaj vzbrstela v popke. Bog pa zna čakati. Bog zna vedno dati tudi drugo priložnost, podari še eno pomlad in je pripravljen čakati na naslednjo jesen. Zato na vsakem drevesu najde nekaj, kar more odnesti v svojo shrambo.