In (sin) je vstal ter šel k očetu.
Ko je bil še daleč,
ga je oče zagledal in se ga usmilil;
pritekel je, ga objel in poljubil.
Pisatelj F. M. Dostojevski je na smrtni postelji prosil svoje domače, naj mu preberejo Jezusovo priliko o usmiljenem očetu. Ko so mu jo prebrali, je dejal: “To je najlepša zgodba, nikdar je ne pozabite!”
Ljudje smo ranjeni, zaznamovani z grehom. Bog pa je neskončno usmiljen.
Gospod ljubezni, zahvaljujem se ti za veselje, da si navzoč med nami in ostajaš z nami. Naj poslušam Tvojo besedo, spoznavam Tvojo voljo in odgovorim s pokorščino na Tvojo ljubezen.