“…Zemlja in nebo bosta prešla…”
Živimo zadnji teden tega cerkvenega leta. Bog ve, koliko jih bomo še dočakali? A prav je, da vse dočakamo v veri in v zaupanju Vanj, ki ima besede večnega življenja. Gorje nam, če bi dokončno navezali svoje srce na minljive stvari in osebe… Gotovost je le v zaupanju Vanj, katerega besede ne bodo prešle. Kristjani živimo iz pričakovanja Njegovega prihoda. Vsako zbrano evharistično občestvo že živi in čuti slavo in moč Sina človekovega. Zato je ni močnejše trdnosti in veličastnosti kot sv. maša! S pogostim obiskom sv. maše in z dobro pripravljenim in živetim sv. obhajilom ne bomo preminili za večnost…