Ne pojde v nebeško kraljestvo vsak,
kdor mi pravi: “Gospod, Gospod,”
temveč kdor spolnjuje voljo mojega Očeta,
ki je v nebesih.
Božje kraljestvo ni nekaj abstraktnega ali kakšno “sajenje rožic”, pač pa zahteva odgovor celostnega človeka. Podobno kot je Božja beseda postala na enkraten način v Jezusu Kristusu dejanje in dogodek, naj se ob poslušanju Božje besede ta ista beseda spočne v našem srcu, naj raste in zori v naši duši ter rodi obilen sad v našem vsakdanjem delovanju. Naša odločitev za Božje kraljestvo bo mogla kljubovati vsem viharjem in valovom preizkušenj življenja, če bo utemeljena na skali občestvenega odnosa med Bogom, človekom in bližnjim. Občestvenega odnosa pa je sposoben le človek, ki je pripravljen besedo zaveze zaživeti v dejanju zastonjskega samopodarjanja.