“Ko pride Sin človekov v svojem veličastvu in vsi angeli z njim,
takrat bo sédel na prestol svojega veličastva.
Pred njim bodo zbrani vsi narodi in ločil bo ene od drugih,
kakor pastir loči ovce od kozlov.
Ovce bo postavil na svojo desnico, kozle pa na levico.”
Pripoved o poslednji sodbi. Za naša, puhlic vajena in polna ušesa kar preveč robata pripoved, da bi bili pripravljeni stopiti vanjo. In vendar je sporočilo jasno. Kakor pastir z nezmotno presojo razdeli svojo čredo, tako bi tudi Dobri pastir ob dopolnitvi časov z enako nezmotnostjo ločil blagoslovljene in preklete. Vsak bo namreč nosil pečat blagoslova ali prekletstva: dobra dela, s katerimi je služil bratom in sestram ali pa brezbrižnost do njih. Razlika med enim in drugim bo bolj očitna, kakor je razlika med ovco in kozlom.
Gospod, v tem postnem času bi ti rad čim večkrat storil kaj dobrega v svojem bližnjem, da me boš mogel ob srečanju iz obličja v obličje prepoznati za svojega.