prim. Mr 12,30-31
“Ljubi Gospoda, svojega Boga,
iz vsega srca, iz vse duše, z vsem mišljenjem in z vso močjo.
Druga pa je tale:
Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.
Večja od teh dveh ni nobena druga zapoved.”
Ljubezen, ljubezen, ljubezen…
Kako vsi po njej hrepenimo, si jo želimo. Toda kaj sploh razumemo pod tem pojmom? Iskanje samega sebe ali pa mislim morda na drugega, poleg sebe. Naj bo človeška ljubezen še tako močna in lepa nas tudi razočara, prizadene… Zato ne pozabimo na največjo Ljubezen, na njega samega, ki je za nas dal življenje in svoje ljubezni do nas ne pogojuje z našim odnosom do njega. Kot večni zaljubljenec nas potrpežljivo čaka, da pridemo do njega.
Lahko zavrnem Ljubezen samo?