“Nekaterim,
ki so zaupali vase, da so pravični in so zaničevali druge,
je povedal tole priliko:…”
Nadutost, ošabnost, domišljavost. Kaj je že to?
Nekdo je dejal:”Sem skromen in ponižen in na to sem ponosen”. Malo za hec, malo za res. Pa vendar pogosto vzdihujemo, ta pa je preprost in nič domišljav, pa bi imel celo za kaj biti. Kdor stoji, naj pazi, da ne pade. Trudimo se biti preprosti in sploh spoštljivi in nič vzvišeni do drugih. Še toliko bolj če so to majhni in preprosti ljudje. Ni nujno, da so sami krivi za majhno izobrazbo, nizko finančno stanje…
Bodimo pa “vzvišeni” ko bo treba komu pomagati in to v smislu, da ne bomo odlašali s pomočjo.