“Kar koli v molitvi prosite,
verujte, da boste prejeli…”
Ne pozabimo, da je tik pred tem Jezus očistil Hišo Božje navzočnosti vse navlake, umazanije in nečistosti… Za molitev v resnici in predanosti je torej potrebna higiena srca: naših misli, želja, čustev, volje. Očiščeno srce je osvobojeno srce: pravilno razmišlja in veruje. Zato se združi z Njegovo voljo in želi le tisto, kar je vredno, večno, Božje. Gospod na pravo molitev vedno odgovori z darom, ustreznim resnični molitvi. Bog ni “škrt”, da ne bi hotel dati; tudi ni “reven”, da ne bi mogel dati, kar človek potrebuje… Bog je le neskončno sveti Bog, poln pravice, usmiljenja, ljubezni in predvsem Bog je večni Bog, ki vse gleda in presoja z obzorja večnosti. Od tam pa se vse resničnosti drugače svetijo, kot v časnosti in minljivosti… S kakšnim srcem prihajam v svoji molitvi pred Gospoda?