Tedaj bodo spregledale oči slepih,
gluhim se bodo odprla ušesa.
Tedaj bo hrômi skakal kakor jelen,
jezik nemega bo vriskal.
Gledam in ne vidim… Vsak dan zrem lepoto tvojega stvarstva, pa ne vidim, kako čudovito si vse ustvaril.
Zakaj nočem poslušati tvoje besede, zakaj si zatiskam ušesa!?
Gospod, pomagaj mi, da bom hodil za teboj, ne hodil, da bom skakal in slavil tvoje veliko ime!
Zakaj se pogosto ne znam zares, iz globin duše veseliti, zakaj ne znam in ne zmorem živeti brezskrbno kot božji otrok na sončnih pašnikih Njegove Besede, bližine….
Morda zato, ker je ta svet dvojen, dvoličen, ker sem sam pogosto sam v sebi razdvojen med vsemi izbirami…
Morda zato, ker me poti vabijo in včasih dobesedno vlečejo in zvlečejo drugam, stran od “zelenih pašnikov”, kjer si Ti Gospod…..Zakaj jim sledim?
Morda zato, ker me je zmotil moj greh, ali pa greh, ki ga je nekdo storil nad menoj.
Oboje lahko zamegli in skali moj pogled.
Sladek šepet skušnjavca premamlja moje uho….
Včasih se mi zdi, da sem tako blizu Bogu, tako blizu Odrešenju…, a v resnici lahko tako daleč!
Povleče me za seboj “ves ta svet”, ki mi toliko obeta! Tolikokrat tudi vabljiva zunanjost, blišč in zabava, duhovičenje…
Kaj in koga v resnici iščem v tej ali oni družbi?
Mnogokrat mi prija zazrtost vase in vame…, včasih sem res “ta glavni”, imam prvo besedo, sem pravi “lider”,iskriv sem, prava “faca”, smejijo se mojim domislicam in šalam, sledijo mi, me občudujejo, “ljubljen” sem, priljubljen….vse dokler….!
Ne, življenje v resnici in nikakor ne more biti eno samo “poskakovanje”! V nobenem pogledu!
To je lahko le prispodoba, ki si jo mnogi napačno interpretirajo….
Gospod želi, da sem srečen in vesel, toda…morda me ni poklical za družbenega klovna….Ali za tistega, ki želi, da mu ljudje sledijo zaradi njegovega položaja v družbi pa odprtega zabavljaštva…, slediti bi morali Gospodu!
V tem življenju, ki je boj, včasih trd boj za obstanek,v veselje mnogokrat “nekaj” ali nekdo poseže na svoj način…, kot opomin, mi tudi zato ni vedno do plesa in poskakovanja, sploh pa takrat ne, ko duša drhti, trpi, srce joče.
Kakšno in kateto je torej pravo,resnično veselje?
Kako naj odprem oči in spregledam?
Kaj vse sem že preslišal?
Vse odgovore na to ima Gospod. Samo On. In obljube, ki jih more dati v resnici le On.