Jezus ozdravi sleporojenega.
Ta evangeljska pripoved nam približa dvojni problem s katerim se sooča človeštvo vseh časov in vseh krajev. To sta duhovna slepota in nasprotovanje Jezusu. Tudi v današnjem času je vsak izmed nas nenehno pred skušnjavo, da duhovno oslepi. Slepi lahko postanemo ob tisočih različnih trenutkov, ko pozabimo na sočloveka in Boga. Takšna slepota pa je seveda povezana z nasprotovanjem Jezusu. Farizeji, kar pomeni izbrani oz. izvoljeni, so podoba obojega. So duhovno slepi in zato Jezusovi nasprotniki. Četudi se srečajo osebno z Jezusom so njihova srca zatemnjena in zaverovana v svoj lastni prav. Mnogo jih je dandanes v takšnem začaranem krogu. Pripoved nam govori, da jih ne srečanje z Jezusom, ne prepričevanje ljudi, ne čudežno ozdravljenje ne more spreobrniti. V takšnem primeru obstaja za takšne ljudi samo potrpežljivost in molitev. V molitvi priporočimo njih in nas, da bi imeli globoko vero.