ČETRTEK 33. TEDNA MED LETOM

Lk 19,41-44

“O, da bi tudi ti spoznalo,
kaj ti prinaša mir,
tako pa je prikrito tvojim očem.”

Kaj mi prinaša mir? Ali obratno: kaj v meni povzroča nemir? Hitenje, tekma s časom, denarjem in drugimi. Aktivizem – potrebno je vse storiti in z ničemer ne zaostajati. Danes hitijo že mali otroci v prvih razredih osnovne šole ali že prej: hitijo v glasbeno šolo, na treninge, k angleščini ali celo latinščini. Tudi kadar želimo, da se umirijo in prisluhnejo, se ne znajo ustaviti ali pa se ne morejo. Hiperaktivne umirjajo s tabletami, toda: kako pa umiriti odrasle, katerih misli begajo še hitreje od gibanja otrok?
Kaj mi prinaša mir? Gospod, samo ob Tebi se morem zares ustaviti. Ti si os, ob kateri se kolesje časa vrti najpočasneje – dlje kot sem od Tebe, bolj zapadem v vratolomno hitrost. Dovolj je že nekaj trenutkov sesti ob Tvojih nogah, Ti pripovedovati o dogodkih dneva, ljudeh, se zahvaljevati, obžalovati … in pa seveda položiti glavo v Tvoje naročje, se pustiti malo pocrkljat in ti prisluhnit: Ti veš, kaj je najbolje zame in za ljudi okrog mene. Ti veš, kaj nam prinaša največ miru – miru, ki ostane v nas tudi takrat, kadar okrog padajo bombe, gorijo avtomobili, pobija ptičja gripa, aids ali rak…